Skrivnostni Palermo, kjer je mafija res doma

Iz vsega doslej prebranega in slišanega sem Palermo čakala z nekim spoštovanjem. Čeprav turistom z najetimi avtomobili priporočajo, da se prometnemu kaosu v mestu izognejo, nas je tja vseeno nekaj vleklo, z avtom seveda. Mesto je lepo in ima posebno energijo, zato ga nikakor ne smete izpustiti.

Vožnja le za dinamične šoferje
Promet po mestu je res kaotičen in le za dobre voznike. Manjkajo usmerjevalne table, navigacija dela kot pač dela (posodobitve so bolj slabe, določene ulice vnešene ali pa tudi ne), tako da se je treba ravnati po karti in občutku. Vendar gre, čeprav te z ene strani na tripasovnici prehiteva skuter, z druge pa kolesar na specialki, ki se izogiba gneči… Bolj kot vožnja so težava parkirišča. Strogi center ima t.i. ZTl sistem, po katerem lahko v strogem centru parkirajo na označenih območjih le domačini. Tako ne nasedite ponudnikom namestitev, da je na voljo parkirišče v bližini, saj ni nujno, da lahko tam parkirate tudi kot turist. Avto smo pustili v bližini postajališča tramvaja, pa še zastonj je bilo, v strogi center pa se podali do glavne železniške postaje s tramvajem. Od tu vozijo po starem mestu razni panoramski avtobusi, ena izmed opcij pa je lokalni bus, ki vozi zastonj po celotnem starem delu mesta in ima več postajališč v bližini večjih zanimivosti. Vozi dokaj pogosto, približno na 10 minut.

Lep stari del mesta
Palermo je mesto, ki so ga v svojih delih omenjali že Dante, Petrarca in Goethe. Slednji je v pismu prijatelju zapisal, da je Sicilija in z njo Palermo kraj nepopisne lepote. Naš apartma je bil v bližini katedrale, tako da smo le stopili na ulico in že bili v centru dogajanja.
Mogočna katedrala je nastala na mestu krščanske bazilike iz 6. stoletja, ki jo je v času Arabcev nadomestila mošeja. Palermski nadškof je dal v času Normanov zgraditi novo katedralo, ki naj bi pričala o moči nadškofije. Gradnja se je začela okoli 1170, katedrala pa je bila posvečena že 15 let kasneje. Kasneje je bila večkrat preurejena. Njena glavna zanimivost so sarkofagi. V času obiska smo prisostvovali tudi poroki v njej.
Obvezno si je treba pogledati še vsaj normansko palačo, ki je znana po kapeli Palatini z mozaiki. Kmalu po svojem kronanju jo je dal zgraditi Roger II. kot dvorno cerkev. Kljub spremembam tekom stoletjih njena notranjost ni izgubila svoje harmonije, ki je nastala s spajanjem latinske bazilike, bizantinske kupole in mozaiki ter arabski stalaktitni strop.
Dve najpomembnejši ulici v mestu sta Via Vittorio Emanuele in Via Maqueda. Njuno stičišče  – Quattro Canti (Štirje vogali) oziroma uradno Piazza Viglienaje, je znano po štirih vodnjakih in kipih. Tik ob križišču je baročna cerkev San Giuseppe dei Teatini, v bližini je trg Pretoria z velikim vodnjakom Fontana Pretoria, delo florentinskih manierističnih kiparjev, cerkev La Martorana, ki se lahko pohvali z enimi izmed najbogatejših mozaičnih sklopov na Siciliji, in cerkev San Cataldo s tremi značilnimi arabskimi kupolami. Ob njima se nahaja veliko trgovin, barov in restavracij.
Teatro Massimo, ki je znan iz filma Boter, je skupaj gledališčem Politeamo Garibaldi, eno izmed kulturnih centrov mesta in pravi arhitekturni biser.

Srhljive katakombe
Katakombe v sklopu kapucinskega cerkve so sicer nekoliko izven starega dela mesta, vendar se jih splača pogledati. Najprej so tam pokopavali menihe, pozneje tudi druge meščane, vsega skupaj se nahaja danes v kletnih prostorih 8.000 mumij najbogatejših prebivalcev Palerma. Kot taka velja za največjo v svetu.
Še posebej srhljiva je zgodba Rosalie Lombardi, ki je leta 1920 umrla stara komaj dve leti. Dekličina smrt je njenega očeta, generala Lombarda, tako prizadela, da je dal njeno telo balzamirati. Danes njeno truplo velja za najbolje mumificirano na svetu. Njeno truplo je bilo eno zadnjih, ki so jih sprejeli v kapucinske katakombe.

Slikovite tržnice
V Palermu je potrebno obiskati slikovite tržnice: najbolj priljubljene so La Vucciria, Mercato di Capo, Ballaro in Borgo Vecchio. Nekatere so odprte le do zgodnjega popoldneva, druge do večera. Najbolj slikovite so seveda tiste z ribami in začimbami, ne manjka pa tudi sadje, zelenjava, neskončna izbira sirov, suhih mesnin… V jutranjih urah boste priča razkosavanju rib, nalaganju ledu…

Mafija je tu realnost
Če sta Savoca in Corleone, slednjega sicer nismo obiskali zaradi slabih ocen na račun prevelike gneče, le sinonima za mafijo in del filmskih zgodb, pa je sicilijanska mafija v Palermu realnost. Mafijsko življenje je v filmih prikazano pogosto z romantičnim pridihom in z družinsko lojalnostjo, v resnici pa gre za organiziran kriminal, ki uničuje življenja. O mafiji ne govori nihče, na povpraševanje o tem, koliko je v govoricah resnice, domačini le zamahnejo z roko in zatrdijo, da je to bilo nekoč. A potem kmalu prebereš, da so ob belem dnevu ustrelijo nekdanjega pripadnika ene izmed mafijskih družin. Tudi sicer si pred tem še vedno radi zatiskajo oči.
Sicilijanska mafija je znana po imenu Cosa Nostra. Njen nastanek je zgodovinsko pogojen z nezaupanjem do države in odporom proti velikemu številu tujcev, ki so nekoč vladali na otoku. Prave korenine mafije pa segajo v 12. stoletje, ko je bila ustanovljena tajna sekta, ki je skrbela za upor proti kraljevi vladavini. Mafijska družina ima svojo ekipo, ki jo vodi boter ali padrino. V svojem okrožju pobira tako imenovano pizzo in v zameno ponuja zaščito.
Zaradi svoje moči je bila državi velik trn v peti in nasprotno. Leta 1925 je država ustanovila proti mafijsko komisijo, ki je pod vodstvom Cesara Moria in kasneje Mussolinija dosegla velike uspehe.
Veliki nasprotniki mafije so preiskovalni sodniki. Eden najuspešnejših je bil Giovani Falcone, katerega življenje se je končalo na cesti Palermo – letališče Punta Raisi. Daljinsko vodena bomba ga je dobesedno raznesla, kot tudi njegovo ženo Francesco in tri spremljevalce. Podobno usodo je dva meseca kasneje doživel še preiskovalni sodnik Paolo Borsellino. V spomin nanju so letališče v Palermu kasneje preimenovali v letališče Falcone-Borsellino. Pred stavbo sodišča pa so na simboličnem spomeniku navedena vsa imena žrtev sodnikov.
Čeprav so nas domačini opozarjali, da je treba paziti na stvari, se mi mesto ni zdelo kaj posebej nevarnejše kot ostale prestolnice po Evropi in svetu. Na svoje stvari je treba paziti povsod. Je pa potrebno upoštevati dejstvo, da vlada v mestu za Italijo visoka brezposelnost, kar se odraža tudi v tatvinah. Kar se mafije tiče, turisti zanjo niso zanimivi, zato brez bojazni. Za turiste so pripravili celo posebne vodene ture, ki vas popeljejo v v svet mafije.
Po poročilu protimafijska parlamentarna komisija naj bi 13 milijonov Italijanov živelo na območjih, kjer »hobotnica« svoje lovke steguje v vse pore življenja. V Katanji in Palermu kar 80 odstotkov lastnikov trgovin mafiji plačuje za zaščito in sicer mesečno 500 evrov ali več. Število sumljivih požarov, ki jih mafija domnevno uporablja kot tehniko prisiljevanja trgovcev za plačilo zaščite, se je v zadnjem desetletju podvojilo in znaša ca. 8.440 primerov letno.

Prestolnica Sicilije
Palermo je z nekaj manj kot milijonom prebivalcev kulturno, gospodarsko in politično središče Sicilije. Samo mesto ima 855.285 prebivalcev, z okoliškimi kraji vred pa 1,2 milijona. Mesto je poznano po bogati zgodovini, kulturi, arhitekturi in gastronomiji.
Ustanovili so ga Feničani, Stari Grki pa so ga poimenovali Panormus. Palermo je postal del Rimske republike, Rimskega imperija in na koncu za več kot tisoč let del Bizantinskega cesarstva. Od leta 827 do 1071 je bil pod arabsko oblastjo in takrat tudi prvič postal glavno mesto Sicilije. Ko so ga zavzeli Normani, je postal prestolnica novoustanovljenega Sicilskega kraljestva in kasneje Kraljestva obeh Sicilij, od združitve Italije dalje pa spada pod Italijo.