Tokrat vas vabim na izlet v Sv. Jurij ob Ščavnici in Staro Goro z okolico, ki ju povezujejo številne tematske turistične poti. Vsa naselja so lepo označena s poslikanimi zemljevidi in vrisanimi zanimivostmi. Z vrhov vinorodnih gričev se ponujajo lepi razgledi po bližnji in daljni okolici. Lahko kolesarite, se sprehajate ali le vozite z avtom, kakorkoli, pokrajina očara in navduši še tako zahtevnega obiskovalca. Tudi na tem sproščenem izletu boste deležni številnih drobnih detajlov, ki nam potepanja delajo zanimivejša, le videti jih je treba. da ne omenjam gostoljubnosti domačinov in odlične domače kulinarike…
Sv. Jurij ob Ščavnici, galerija lesenih plastik na prostem
Gručasto naselje Sv. Jurij se je razvilo nad reko Ščavnico ob križišču cest proti Gornji Radgoni, Lenartu, Ljutomeru in Ptuju. Naselje je dobilo ime, prej Videm ob Ščavnici, po istoimenski cerkvi ali njeni posesti (Videm) in se prvič omenja leta 1336. Po celotni občini je razmeščenih več lesenih plastik, ki so jih kraju podarili umetniki lokalne kiparske kolonije v sedemdesetih letih.
Na osrednjem trgu, med šolo in cerkvijo, stoji spomenik v obliki prizme, narejen iz oseškega peščenca, postavljenim leta 1957 po načrtu domačina, arhitekta Branka Kocmuta. V rojstni hiši podpolkovnika Edvarda Vaupotiča, si lahko ogledate zanimiv muzej borcev generala Rudolfa Maistra. Edvard Vaupotič (1881–1953) je pomagal snovati in uresničevati velike načrte generala. Gospa, ki ima ključe, rada pove marsikatero zanimivo zgodbo o kraju in njegovi okolici. V središču naselja je spomenik književniku Edvardu Kocbeku (1904–1981), na mestu njegove rojstne hiše pa spominska plošča. Ob občinski zgradbi je Dom Matije Gubca, v prvotni obliki postavljen leta 1939, čez cesto pa vzbuja pozornost vila Mojmir.
Cerkev sv. Jurija je nastala že v 13. stoletju in je nadstropna stavba baročnega koncepta, čeprav je v jedru romanska. Pozneje so ji dozidali več delov, v času turške nevarnosti pa jo obdali s taborskim obzidjem.
V bližnji Čakovi, nekoč poseljeni s hrvaškim prebivalstvom, pritegne pozornost Hanželov hrast star 200 let. V njegovi senci se da posedeti na urejeni klopci okrog debla.
Na poti do Stare Gore se ustavite pri Kocbekovih, kjer poleg bučnega olja lahko kupite tudi čokolade (s čebulo, figami, cimetom itd) in druge domače kulinarične izdelke.
Namig:sladoled je najboljši na avtobusni postaji…
Učna pot Breza
Tematska pot Breza je namenjena vsem, ki bi se radi sprehodili po neokrnjeni naravi, spoznali zakladnico naravne in kulturne dediščine, utrip kmečkega življenja in prijazne domačine. Enosmerno, 6 km dolgo pot, se da prehoditi v 3 do 4 urah. Začne se pri osnovni šoli Sv. Jurij in vodi skozi gozd do Blaguškega jezera ter nato po redko poseljenih vinorodnih gričih do Stare Gore.
Mlin na veter v Stari Gori
Prva zanimivost Stare Gore je cerkev sv. Duha, do katere vodi drevored 15 lip. Cerkev je bila zgrajena leta 1697 po naročilu grofa Schachenturna ml., odlikuje jo lep zvonik s čebulasto streho. Občudovanja vredna je njena bogata baročna notranjost. V cerkvi je dragocena orgelska omara iz 17. stoletja, orgle so druge najstarejše v Sloveniji. Leta 1890 je bila cerkev v celoti obnovljena. Pred cerkvijo je ob cesti s slamo krita informacijska točka z zemljevidom glavnih zanimivosti v bližini.
Nasproti cerkve se nahaja stara šola, ki so jo zgradili Italijani. Pravijo, da je v to šolo rad zahajal Ivan Cankar, ko je prijateljeval z učiteljico in pesnico Kristino Šuler. Danes je šola zaprta, v njej si je možno ogledati etnološko zbirko kmečkih strojev in naprav, obrtniškega orodja ter stare opreme notranjih prostorov kmečkih hiš.
Največja zanimivost naselja je mlin na veter, danes eden redkih. V preteklosti jih je bilo v Slovenskih goricah veliko. Leta 1957 je še mlel zrnje na Kokolajnščaku pri Bečevih. Na ostankih starega mlina so vaščani Stare Gore leta 1996 zgradili novega, ki je prav tak kot je bil stari, le nekoliko večji. Mlinsko napravo z mlinskim kamnom poganja danes v turistične namene vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del, saj se mora vedno usmerjati v smeri vetra.
Stare domačije
V naselju Brezje si lahko ogledate 200 let staro, zelo dobro ohranjeno in s slamo krito hišo, Pergerjevo domačijo. Grajena je v obliki ključa, kar je v tem delu Slovenije redkost. Bivalni prostor je povezan z gospodarskim poslopjem, ki so ga lastniki preuredili v čebelnjak. Ustavite se tudi v Ženiku in si oglejte črno kuhinjo. To je prostor, kjer se je v preteklosti pripravljala hrana, pekel kruh in druge kmečke jedi ter kurila kmečka peč. Dim z ognjišča so usmerjali skozi odprtino v steni ali stropu na prosto. K obvezni opremi ognjišča in kurišča v peči je sodilo posebno orodje za kurjenje, kuhanje, peko kruha in pogač. Posebnost kuhinje je dimnik, pleten iz šibja in ometan z ilovico.
Sovjak
Slikovito naselje Sovjak sestavlja več zaselkov, Veliki in Mali Sovjak, Kamen, Kizmina, Renovica in Pesek, do leta 1953 tudi Ženik, ki je danes samostojno naselje. Nekoč so bila pobočja in slemena sovjaških gričev viničarska, danes pa rastejo žlahtne trte. V dneh okrog jurjevega je v naselju odprti dan zidanic, ko lahko vsak (ob manjšem plačilu seveda) pokuša vino »od kleti do kleti«. Leta 2000 so zasadili cepič 400 let stare mariborske modre kavčine, leta 2002 pa sadiko radgonske ranine – samonikli trs radgonskih goric. Na obe opozarjata nadstreška, pokrita s slamo, ki ju je naredil domačin, znani slamokrovec Golnar. Na steni avtobusne čakalnice, prav tako pokrite s slamo, je naslikan zemljevid naselja. Posebnost Sovjaka je še trgovina klasične strežbe ob pultu. V trgovini ni gneče, je pa čas za klepet.
Blaguško jezero, ribiški raj
Za konec dneva ali pa kot vmesni postanek za krajši počitek predlagam Blaguško jezero, ki je nastalo v letih 1961 do 1963, ko so zajezili Blaguški potok. Ustvarili so ga z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav. Priljubljeno je pri ljubiteljih ribolova, v vročih poletnih dneh se v njem kopajo obiskovalci. Okolica jezera je primerna za kampiranje in piknike.
Dostop: Vozimo do Lenarta, kjer zavijemo na cesto proti Ptuju, nadaljujemo vožnjo v smeri Cerkvenjaka in nato naprej do Blaguškega jezera, Sv. Jurija in Stare Gore.
Kje prespati?
V bližnjih Biotermah, kjer imajo poleg hotelske ponudbe tudi moderne glamping vile, pa seveda notranje in zunanje bazene.
Priporočam tudi bivanje na turistični kmetiji Firbas v Cogentincih, ki ponuja »čebranje« na prostem, glamping in celo spanje na seniku…
