Uživanje v kavi na bosanski način

Kava je v Bosni še vedno zelo pomemben element družbenega življenja. Pripravlja se na poseben način in v njeni aromi uživa počasi. Vsaka bosanska kava ima glede na svoj namen in način priprave tudi drugačno ime. Če se na pladnju pojavi še voda, sladkor in rahat – lokum, je pomembno poznati tudi vrsti red uživanja.

»Kahvu mi ispeci…«
Če boste obiskali Sarajevo, Mostar ali druga mesta v Bosni in Hercegovini, poskusite njihovo tradicionalno, domačo, bosansko kavo, ki jo imenujejo »kahva« in velja za nacionalno pijačo, tako kot recimo »bosanski lonac« za nacionalno jed. Z njo je povezanih nekaj pomembnih dejstev, kot prvo, da se kava v Bosni ne kuha ampak peče.
Kavna zrna najprej zmeljejo ali celo na stari način v »dibeku« stolčejo (»tucana kahva«), da bi bila aroma čim bolj aromatična. V džezvi nekaj žličk fino mlete kave segrejejo oziroma prepražijo, da lepo zadiši, zato pravijo, da se peče in ne kuha. Tako prepraženo kavo nato prelijejo z vrelo vodo, da se zasliši cvrčanje in premešajo. Voda se prevre v posebni posodi imenovani »šerbetnjak – ibrik«. Nato pa dajo  džezvo na ogenj, da se dvigne do roba, nikakor pa se sme skipeti. Nato jo pustijo, da se lepo usede in šele nato napolni v »fildžane«. Najprej dajo v vsak »fildžan« malo pene (nekateri kavni peni pravijo kajmak), šele nato pa samo kavo. Tako pripravljena se pije počasi, v manjših požirkih. Vmes se uživa v aromi in pogovoru.

Kafu mi draga ispeci (Predrag Cune Gojković)

Kafu mi, draga, ispeci,
baš kao da je draga dušo za tebe.
Aj, ja ću doći oko pola noći,
da sednem kraj tebe.

Dušek mi, draga, razmesti,
baš kao da je draga dušo za tebe.
Aj, ja ću doći poslije pola noći
da legnem kraj tebe.

Ne dolazi dragi, ne treba,
jer ti drugu dragu sada miluješ,
aj, ti si rek’o da si bolju
dragu stek’o od mene.

Razlika med turško in bosansko kavo
Tradicionalna bosanska kava je podobna turški a se ločita v načinu priprave in okusu. Turška kava se za razliko od prej opisane bosanske pripravi tako, da se v džezvo ali majhen lonček natoči mrzla voda in vanjo vsuje fino mleta turška kava. Šele nato džezvo pristavimo na ogenj  in med segrevanjem ves čas narahlo mešamo, da se počasi segreva. Počasneje kot bomo segrevali vodo, boljša bo. Po drugi različici pa se kave med kuhanjem ne meša, da se sama združi z vodo.

Kako ravnati s sladkorjem, rahat – lokumom in vodo?
Pogosto boste na ličnem pladnju ob bosanski kahvi dobili še sladkorne kocke, rahat – lokum (ratluk) in manjši kozarec vode. Kaj uživati prvo? Priporoča se, da najprej pojeste rahat – lokum. Dobili ga boste z zobotrebcem, da si lahko na koncu očistite zobe morebitnih mandljev, orehov in drugih ostankov. Nato spijete kozarec vode, da nevtralizirate okus in da bi lahko nato čim bolj okusili aromo kave. Če imate radi sladko kavo, jo lahko grizljate med srkanjem kave, nekateri si položijo kocko sladkorja v usta in naredijo požirek kave čezenj ali pa sladkorne kocke namakajo v kavo. V res starih kavarnah, ki jih je danes že zelo težko najti,  boste morda ob bosanski kahvi dobili še cigareto in šibico, saj je kajenje še vedno del »ćejfa« (dobro razpoloženje, radost, veselje, uživanje).
Če vas povabijo na kavo, je ne smete zavrniti, ker se z vami želijo pogovarjati, z zavrnitvijo pa bi gostitelja lahko prizadeli.

Set za kavo je zelo priljubljen spominek
Set za serviranje bosanske kahve se imenuje »kahveni takum« in je sestavljen iz table (bakreni pladenj), džezve (posoda v kateri se kava skuha), šećerluka (posoda za sladkor in rahat – lokum) in fildžanov (manjše skodelice, iz katerih se pije kava). Nekoč so se fildžani za moške in ženske ločili. Moški so nekoč spili veliko kave in jo pili pogosto, ob kavi so sklepali posle, zato so bili njihovi fildžani majhni, »ko oko«. Ženski pa so bili večji, ker so si nekateri rade dolile še mleko.

Več poimenovanj bosanske kahve
Ko potujete individualno, priporočam, kjer je le možno, oglede z lokalnimi vodniki. Na ta način najboljše spoznate lokalne navade in posebnosti. V Bosni vam bodo prav gotovo povedati tudi to, da radi kavo poimenujejo glede na njen družbeni kontekst. Prva jutranja kava, ki jo spijejo še preden odprejo oči, se imenuje »krmeljuša«, da se zbudijo in dvignejo razpoloženje, pa »razgalica«. Prvi kavi ob obisku pravijo »dočekuša«, če pa vam kasneje postrežejo skuhano iz preostanka kavne usedline, pa je  to »prilivuša«. Med pogovorom, v družbi se počasi pije »razgovoruša«. V času popoldanskega počitka se pije »prileguša«. Pozno popoldne/proti večeru in ki naj bi umirila razpoloženje pijejo »šutkušo«, ob kateri se ne govori veliko. Če želijo z vami deliti dobre novine, se taka kava imenuje »slatka kahva«. Če pa vam gostitelj pripravi »sikterušu«, pa je čas za odhod. Poznamo še obikušo, puklušo, kajmaklijo, sabahušo, ićindičico, jacijušo itd.