Valletta je z malo manj kot šest tisoč prebivalci največje in glavno mesto Malte. Leži na ozkem polotoku Xiberras na vzhodni obali otoka Malta. Obdajata ga dva globoka zaliva: Marsamxett na severu in Grand Harbour na jugu. Gospodarsko pomembnejši je Grand Harbour, v katerem sta trgovsko pristanišče in terminal za potniške ladje. Mesto ima zelo bogato zgodovino ter mnogo zanimivih utrdb in palač, ki so na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Imenujejo jo tudi »mesto trdnjava« in »mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode«.
Kratka zgodovina Vallette
Valletto so leta 1566 začeli graditi vitezi malteškega reda in jo imenovali Humillissima Civitas Valletta, kar pomeni najponižnejše mesto. To je povezano z mogočnim obzidjem, ki mesto obdaja. Zaradi mogočnega obzidja in bastijonov ter lepih baročnih zgradb so mesto imenovali tudi Superbissima ali Veličastna. Vitezi malteškega viteškega reda so se po padcu Rodosa leta 1522 1522 selili po Evropi. Leta 1530 pa od sicilskega kralja Karla V. dobili v trajen zakup med drugim malteško otočje. Bojevali so se proti muslimanom in berberskim piratom ter postali trn v peti Turkov. Sulejman Veličastni je leta 1565 nadnje poslal vojsko s kar 40 tisoč vojaki. Malteški vitezi so nato sklenili dali zgraditi novo mesto, ki so ga izkušnjam primerno utrdili. Gradnja novega mesta se je začela leta 1566. Najprej so zgradili obzidje, obrambne bastijone in cerkev Gospe zmage, v naslednjih petnajstih letih pa še preostale zgradbe. Mesto so v čast velikemu mojstru Jeanu Valettskiju imenovali Valletta. Leta 1571 so vitezi svoj sedež prenesli iz Vittoriose (Birguja) v novo prestolnico. Do konca 16. stoletja je postala veliko mesto, kamor so se zaradi trgovine in varnosti začeli priseljevati priseljenci iz ostalih delov države. Po odhodu malteških vitezov leta 1798 in krajši vladavini Francozov (1798–1800) so otočju zavladali Angleži, ki so mesto modernizirali. Velik del mesta je bil poškodovan in porušen med letalskimi napadi v času druge svetovne vojne, a so ga po vojni obnovili in mu vrnili prvotno podobo.
Številne palače in cerkve
Mesto je majhno, a zelo zanimivo in ga hitro prehodimo. Ulice in trge krasijo zgradbe iz zgodnjega 16. stoletja pa vse do sodobne arhitekture. Ima zelo veliko cerkva (kar 25), palač, utrdb in vrtov.
Cerkev, ki je najstarejša stavba v mestu, je posvečena Gospe zmage. Postavljena je bila v čast zmage nad Turki. Zgradili so jo v letih 1573–1578 po načrtih arhitekta Girolama Cassarja. Prvotno je bila tudi samostanska cerkev reda malteških vitezov
Zanimiva je tudi sostolnica svetega Janeza, katere gradnjo je leta 1572 odobril veliki mojster Jean de la Cassière. Načrte zanjo je naredil malteški vojaški arhitekt Girolamo Cassar. Ime sostolnica je dobila kasneje, ko je njen ugled dosegel ugled nadškofove stolnice v Mdini. Leta 1820 je z dovoljenjem malteškega nadškofa postala sedež malteških škofov. Cerkev je navzven zelo nevpadljiva, njena notranjost pa je izredno bogato okrašena v baročnem slogu.
V Valletti je mnogo palač, ki so vredne ogleda. Nekatere palače so bile hoteli oziroma hiše, sedeži, gostišča posameznih skupnosti (langue) malteških vitezov, njihove zasebne rezidence ali prebivališča domačih in tujih aristokratov.
Izstopa Palača velikih mojstrov, ki je bogato opremljena z dragocenim pohištvom, starimi grbi in orožjem. V njej se nahaja malteški parlament, urad predsednika države, knjižnica, muzej orožja z izjemno zbirko srednjeveškega in renesančnega orožja, zbirka tapiserij, ki so jih stkali v Franciji za velikega mojstra Ramóna Perellosa y Roccafo, in freske Michelangelovega učenca Mattea Pereze d’Aleccie.
Auberge d’Aragon ali Aragonska hiša je najstarejša od sedmih rezidenc malteških vitezov in edina, ki je ohranila svojo prvotno podobo. Zgrajena je bila leta 1571. V njej so prebivali vitezi Aragonije, Navare in Katalonije, zdaj pa je del sedeža ministrskega predsednika.
Med palačami naj omenim še Auberge de Provence, Provansalska hiša, sedež provansalske skupnosti, njen vodja pa je bil po protokolu zakladnik malteškega reda, danes pa je v njej Narodni arheološki muzej.
Ogledamo si lahko še Auberge de Castille, Kastiljska hiša (malteško Berġa ta ‘Kastilja)Auberge d’Italie, Italijansko hišo, Auberge de Bavière, Bavarska hiša Palačo Casa Rocca Grande, Palača Casa Rocca Piccola, palača Ferreira, ki ima videz beneških palač, Palazzo Parisio…
Muzeji
Večina muzejev v Valletti je v starih palačah, ki so v javni lasti. Najpomembnejši so Muzej orožja iz srednjega veka in renesanse v palači Velikih mojstrov, Vojni muzej, ki je posvečen predvsem drugi svetovni vojni, Manoelov gledališki muzej, Narodni muzej likovne umetnosti (Narodna galerija) in Narodni arheološki muzej, ki hrani predmete iz prvih prostostoječih zgradb na svetu, starih okrog 5500 let.
V Valletti je tudi Muzej igrač, med katerimi je največ corgijev (valižanski ovčar) ter Dinkyjevih in Matchboxovih avtomobilskih modelčkov.
Lepi vrtovi
Zanimivi so tudi Zgornji vrtovi Barrakka (Il-Barrakka ta’ Fuq), s katerih je čudovit razgled na pristanišče. Izvirajo iz leta 1661, ko je bil urejen kot zasebni park italijanske skupnosti. Za javnost so ga odprli šele leta 1824. Ob sprehajalnih poteh so doprsni kipi, kipi in spominske plošče posvečene pomembnim osebam in dogodkom iz malteške zgodovine.
Lep razgled na pristanišče in valobran na njenem vhodu je tudi s spodnjih vrtov Barrakka (Il-Barrakka t’Isfel).
Mogočne utrdbe
Zanimiva je tudi Utrdba svetega Elma (Forti Sant’Iermu), ki stoji na koncu polotoka Xiberrras in ločuje zaliv Marsamxett od Grand Harbourja. Angleži so utrdbo spremenili v menzo za častnike in nato v skladišče hrane. Danes je v utrdbi Center za ustvarjalnost, kjer potekajo gledališke in glasbene predstave.
Na obzidju in bastijonih so na ključnih točkah stražni stolpi z vklesanimi vojaškimi in drugimi simboli. Pogost simbol je oko, ki se pojavlja tudi na tradicionalnih malteških ribiških čolnih dgħajsah in luzzih.
Mestna vrata (Bieb il-Belt) so že danes četrta, ki omogočajo na vhodu v mesto.
V središču mestnega avtobusnega terminala tik pred mestnimi vrati je Tritonov vodnjak, ob katerem se radi zbirajo in posedajo turisti.
Pristanišče s trgovinami in lokali v nekdanjih skladiščih
Valletta Waterfront je del morske obale v Velikem pristanišču v Floriani, na kateri je devetnajst 250 let starih skladišč, ki jih je dal zgraditi veliki mojster Pinto. Na obali so tudi Fornijeva skladišča iz leta 1626, ki so bila zgrajena po naročilu velikega mojstra de Vilhena. V restavriranih skladiščih so zdaj trgovine, restavracije in zabavišča.
Ena najveličastnejših zgradb v Valletti je nekdanja bolnišnica Sacra Imfermeria, v kateri je zdaj Sredozemski kongresni center. Zgradba stoji v bližini trdnjave svetega Elma na vhodu v pristanišče.
Kulinarika – »Food market«
Poleg številnih restavracij in barov, ki jih v mestu ne manjka, je zanimiva izkušnja »Food market«, kjer najdete po principu tržnic in stojnic različne ponudnike hrane, naročite in jeste ali pa hrano vzamete s sabo. Poleg italijanskih pic in testenin, najdemo še ponudbo indijske hrane, pa tradicionalno malteško, hamburgerje…
Some truly prize blog posts on this internet site, bookmarked.