Velika Polana je tipična panonska (prekmurska) vas z razvejanimi ulicami in hišami neposredno ob cesti. V preteklosti je prevladoval panonski tip hiše na »ključ«. V centru vasi, ki je tudi občinski center, stojijo občinska zgradba, pošta, trgovine, lokali, dom starejših, šola, vrtec, igrišča, cerkev ter park Dežela štorkelj. Danes živi v vasi nekaj čez 900 prebivalcev. Obiščite Veliko Polano na vašem izletu po Pomurju.
Nekoč celo največja vas v Prekmurju
Območje vasi Velika Polana in sosednje Mala Polana naj bi bilo poseljeno že zgodaj. O tem pričajo najdbe iz bakrene dobe ter več gomilnih grobišč iz rimskega obdobja. V pisanih virih se prvič omenja leta 1322 kot Palina, pozneje pa kot Polyna in Palena. Civilno upravno je spadala vas do leta 1919 v okvir Zalske županije.
Lastnik posesti ob potoku Libovje (med Polano in Hotizo) naj bi bil Strochonn in njegovi bratje, ki so svoje posesti prodali dolnjelendavskim Hoholdom. Konec 12. stoletja so ga kupili zemljiški gospodje Banffy. Vas so precej upostošili Turki, pozneje pa še Tökölijevi in Rakoczijevi Kruci ter cesarske čete. V 18. stoletju je prišlo do obnove vasi, ponovnega razcveta in s tem rasti števila prebivalcev. Po statističnih podatkih naj bi bila Polana v 18. in 19. stoletju vas z največ prebivalci v Prekmurju (leta 1859 jih je bilo 1.226).
V novejšem času je leta 1954 dobila vas zadružni dom z večnamensko dvorano in elektriko. Razvijala se je krojaška dejavnost. Konec 80. let prejšnjega stoletja so nastajali novi obrati za obdelovanje kovin, keramičarska in druga obrtna dejavnost, ki danes zamira, a nastajajo nove.
Opazili so jih doma in v tujini ter nagradili s priznanji
Na račun urejenosti vasi so prejeli v zadnjih letih več priznanj na državnem in tudi mednarodnem nivoju: priznanje za prvo mesto TZS za najbolj urejeno vaško jedro leta 2013, istega leta so se z največjo količino skuhane bujte repe uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov, leta 2014 so prejeli še zlato priznanje na evropskem tekmovanju Entente Florale Europe za urejenost kraja in celovit pristop k urejenosti kraja ter posebno tematsko nagrado za Park dežele štorkelj in priznanje za prvo mesto TZS za najbolj urejen izletniški kraj.
Celotno območje občine je umeščeno v čezmejni UNESCO, biosferni rezervat Mura, Drava, Donava v ustanavljanju, za katerega so značilni poplavni gozdovi in pa premikajoči se meandri reke Mure.
Številne naravne in kulturne zanimivosti
Sredi vasi stoji neoromanska cerkev Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena leta 1924. Ob njej se nahaja dom Danijela Halasa in kapelica Lurške Matere božje ter malo naprej park Dežela štorkelj.
V bližini si lahko ogledamo še domačijo pisatelja, novinarja in politika Miška Kranjca (1908-1983), ki je napisal preko 50 romanov, novel in črtic ter spada med predstavnike socialnega realizma. Njegova najbolj znana dela so Strici so mi povedali, Na valovih Mure in Grlice, Svetlikanje jutra, Povest o dobrih ljudeh in druga. Po pisatelju se imenuje tudi osnovna šola v vasi, pred njo pa stoji njegov doprsni kip.
Nekoliko izven vasi se nahaja Copekov mlin, ki je med drugo svetovno vojno služil zbiranju partizanov. Edini tovrstni ohranjeni predindustrijski mlin je danes zaščiten kot zgodovinski spomenik. Ob njem so postavljeni še nekateri drugi stari kmečki objekti in predmeti. Nekoč je bilo podobnih mlinov ob potoku kar pet.
Od naravnih zanimivosti velja poleg številnih štorkelj izpostaviti še Polanski log s črnimi jelšami, kjer so svoje zatoščišče našle tudi številne ogrožene živalske vrste. Spoznamo jih ob Gozdni učni poti v Polanskem logu. Črni gozd velja za največji nasad črne jelše v Evropi.
Dejavni in družabni
Med najbolj znane prireditve spada večdnevni Pomurski poletni festival. V vasi deluje veliko društev, kot npr. Kulturno društvo Miško Kranjec z več sekcijami, folklorna, dramska, ritmična, sekcija za ljudsko glasbo in ansambel Mladi dečki, Kolesarski klub Biciklin, Društvo vinogradnikov, Kulturno društvo Miško Kranjec, prostovoljno gasilsko društvo, Društvo za razvoj podeželja – Pomelaj, Štrk Slovenija, športno društvo, nogometni klub, rokometni klub, mladinski klub, društvo upokojencev, čebelarjev, lovska družina, Združenje borcev in udeležencev NOB, Gasilska zveza občine Velika Polana in druga.
