Vulkan Etna – kot da bi se sprehajal po nekem drugem planetu

Obisk Sicilije brez vzpona na Etno si skorajda ne morem predstavljati. Če kaj na Siciliji moraš doživeti, je to »sprehod« po vulkanu. Ko stopaš po njej, imaš občutek kot da si na nekem drugem planetu. Črn prostrani pesek, kamenje, kadeč dim izza skal in iz nekdanjih kraterjev, nasadi pistacij…

Gondola, nato pa gremo!
Za začetek se je treba odločiti kako se boste na Etno povzpeli in ga kako daleč boste šli. Obstaja dva dostopa: največ obiskovalcev jo obišče z južne strani, obstaja pa tudi možnost s severne. Izhodiščna točka za vzpon na vulkan z južne strani je parkirišče Rifugio Sapienza, kjer se nahaja gondola, restavracije, trgovine s spominki in agencije, ki organizirajo vzpone na najvišje dele vulkana. Z gondolo Funivia dell’Etna (30 evrov po osebi) hitro prispemo do zgornjega vrha, od koder vozijo nato do naslednjega postajališča posebni štirikolesni avtobusi (25 evrov po osebi). S te točke pridemo z leve strani do najbolje dostopnega kraterja – Torre del Filosofo (2920 m.n.v.). Najbolj vztrajni lahko s posebnimi vodniki (9 evrov po osebi) nadaljujejo pot do kraterjev še višje, peš seveda.
Od izstopne postaje gondole do naslednje točke, do koder vozijo štirikolesni avtobusi, lahko tudi pešačite, kar je za tiste, ki se ne odločijo za nadaljevanje poti z vodnikom, zelo dobra izbira, saj ob poti veliko vidimo oziroma doživimo. Potrebna je dobra pohodniška oprema in vetrovka. Prav smešno je opazovati nekatere turiste, ki se sprehajajo po po vulkanskem kamenju in pesku z belimi ali platnenimi čevlji, poletnih čevljih ali japonkah… Tudi sicer boste črn pesek iz čevljev stresali še nekaj časa.
Okrog območja vulkana je pred par leti vozila posebna ozkotirna železnica, ob kateri spoznaš vulkansko pokrajino na drugačen način. Možen je vstop in iztop na katerikoli postaji, vendar na ta način spoznavate le pokrajino in rastje na zelo rodovitnih vulkanskih tleh.

Najvišji in najbolj delujoči vulkan v Evropi
Etna je 3.323 m (3.350 m, nadmorska višina se z ognjeniško dejavnostjo ves čas spreminja) visok in še vedno aktiven ognjenik na vzhodni obali Sicilije, med mestoma Messina in Catania. Velja za  t.i. stratovulkan, najvišji in najbolj delujoči v Evropi, razvejan z glavnim in stranskimi kraterji.
Etna se je oblikovala in dvignila na površje pred približno 80 milijoni let in je posledica spodrivanja Afriške plošče pod Evropsko. Najstarejše kamnine so danes vidne na območju med Aci Castellom in  Aci Trezzo, kjer so plaže črne barve.
Sama struktura vulkana je sestavljena iz več kraterjev. Najbolj aktivni so najvišji kraterji, ki so vedno napolnjeni z lavo, pepelom, dimom in plini. Vzhodna stran vulkana, t.i dolina »Bove Valle«, je polna erupcijskega materiala starega več tisoč let, dno pa je prekrito tudi z ostanki zadnjih erupcij.

Erupcije vsakih nekaj let
Izbruhi se pojavljajo vsakih nekaj let, vendar zaradi nadzora in majhne silovitosti izbruhov ne terjajo človeških žrtev, potoki lave uničujejo povečini le hiše in vrtove. Ob enem zadnjih izbruhov so tok lave preusmerili v bližnjo nenaseljeno dolino in na ta način rešili vas. Zaradi pepela in dima je večkrat zaprto letališče v Cataniji.

Nekaj pomembnejših oziroma največjih erupcij:

• 693 pr. n. št. je silovit izbruh uničil grško naselbino pri Catanji.
• 396 pr. n. št. je tok lave dosegel Jonsko morje ter Kartažanom preprečil pristanek in vkorakanje v Sirakuze.
• 1169, 1329 in 1381 je lava dosegla obalo in morje (danes Aci Castello).
• 1699 je eden najhujših izbruhov sledil trem dnevom potresov, zato so domačini zapustili bližnja naselja. Tretji dan se je odprla 14 km dolga razpoka od vrha do vas Nicolosi. Izbruh, v katerem je iz vulkanskega žrela izbruhnilo okoli 830.000.000 kubičnih metrov lave, je trajal štiri mesece, uničil je več mest, 27.000 ljudi je ostalo brez domov.
• 1911 je po dveh hudih izbruhih na severnem pobočju poleg 5 kilometrov dolge razpoke nastalo tudi 170 začasnih kraterjev. Razpoka se je vnovič odprla leta 1923.
• 1928 je sledil prav tako eden najbolj uničujoč izbruh, ki je uničil (danes letoviško) mesto Mascali ter prostrane dele obdelovalnih površin in 550 stavb.
• 1971 je lava uničila observatorij in dobršen del gondol.
• 1979 je v eksploziji umrlo devet turistov, ki so bili na robu glavnega kraterja.
• 1991-1993 je lava tekla po dolini Valle del Bove proti Zafferani Etnei, ko so tok lave preusmerili z eksplozijami in odmetavanjem betonskih blokov iz helikopterjev, lava se je ustavila le kilometer od vasi.
• Leta 2001 v najbolj zapletenem izbruhu v zadnjih 300 letih sta iz šestih odprtin na severni in jugovzhodni strani Etne bruhala pepel in lava ter uničila postajo gondole Etna Sud. Ogrozila sta Rifugio Sapienza, občasno so morali zapreti tudi ceste in letališče v Cataniji. Naslednje leto so se tokovi lave uničili središče za obiskovalce.
• 2012 je sledila serija potresov, evakuirali so več šol in javnih stavb.
• Lani (2017), je bilo v manjšem izbruhu lažje poškodovanih 10 turistov in novinarjev britanske medijske mreže BBC, ki so opisovali svoj tek pred lavo.

Na vulkanskem pesku odlično uspevajo ene najboljših pistacij na svetu
Pobočje Etne je kot tudi drugje v bližini vulkanov kljub možnostim izbruhov najbolj gosto poseljen del Sicilije. Čeprav reka lave strahovito uničuje kmetijske površine, naselja, železnice in ceste, priteče le poredkoma in počasi ter skoraj nikoli ne povzroči smrti. Vulkanske kamnine se namreč razkrajajo v eno najbolj rodovitnih prsti na svetu.  Letno beležijo tudi do pet zaporednih posevkov zelenjave, sadja je v izobilju, vina z Etne slovijo zaradi žlahtnega in polnega okusa kot ena najboljših. Nekoliko višje so kostanjevi, hrastovi, leskovi in brezovi gozdni gaji, nad njimi pa je svet prekrit z razpadajočo lavo in tu rastejo le visokogorske rastline.
Na najvišjih vrhovih so tudi stalna snežišča. Debelina snežne odeje je sicer odvisna od podzemnega toka lave, ki vpliva na temperaturo površja, vendar je snega, vsaj na severnih pobočjih vedno dovolj. Smučanje na vulkanu je sigurno doživetje, ki ga je še treba preizkusiti.