Izleti po Sloveniji

V Zaplani se lahko podamo na zanimivo tematsko pot »Rupnikova linija«, ki na zanimiv način pripoveduje o vojaški zgodovini kraja, natančneje o vlogi in delovanju bunkerjev na Zaplani v času pred drugo svetovno vojno.

Del naših poletnih počitnic smo med drugim preživeli ob Kočevskem jezeru. Med zanimivostmi, ki si jih je potrebno ogledati na Kočevskem, sem zasledila tudi Bunker Škrilj. Ker so kočevski gozdovi imeli v preteklosti pridih skrivnosti oziroma tajnosti, si ga je bilo potrebno pogledati. Bilo je zanimivo in še poučno hkrati. Če se odpravljate na Kočevsko, vam obisk Bunkerja Škrilj res priporočam.

Danes bodo v Zahodnem svetu slavili Noč čarovnic (angleško Halloween), ki ga obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici pomeni okrajšavo za »All Hallow’s Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih, večer pred vsemi svetimi). Slavijo ga predvsem v angleško govorečem svetu. V preteklih letih je konec oktobra zaživelo pri nas več prireditev povezanih s čarovnicami. Nekatera prikazujejo srednjeveške čarovniške procese, postopke preganjanja in sežig čarovnice na grmadi.
Zanimalo me je, kdo je bila prva čarovnica pri nas. Prvi čarovniški proces pri nas je potekal leta 1427 v Celju, proti Veroniki Deseniški, a ni bil uspešen. Je pa z Veroniko povezana žalostna ljubezenska zgodba.

Ljubiteljem pohodništva je v okolici Slovenskih Konjic gotovo znana zanimiva Konjiška gora s kar sedmimi vrhovi. Lepo označena pohodna pot, ki se začenja na obrobju mesta, vodi do Skale (750 m n.v.) in Stolpnika (1.012 m n.v., najvišji vrh Konjiške gore), še prej pa ob poti zavijemo do ostankov starega konjiškega gradu. Lep pohod, ki ob poti postreže z več prijetnimi presenečenji.

Donačka gora v zgodnji jeseni

Donačka gora je priljubljen pohodni cilj v okolici Rogatca, nedaleč od meje s Hrvaško. Gora s svojo stožčasto obliko predstavlja enega zadnjih odrastkov Karavank. Z Rudijevega doma je do vrha slaba ura hoje, a je veliko lepša daljša pot z izhodiščem v Sv. Juriju in čez Krče. Del poti vodi skozi bukov pragozd, do zahodnega vrha pa poskrbi za popestritev krajši zahtevnejši del poti s klini in jeklenico. Na vrhu vas čaka velik kamniti križ in s klopce ljubezni lep razgled. V povratku se lahko okrepčamo v Rudijevem domu.

Partizanska bolnica Franja je ena najbolj znanih in obiskanih turističnih zanimivosti pri nas ter  simbol slovenskega partizanskega zdravstva in humanosti. Ste jo že obiskali? Naslednje vprašanje je navadno, ali ste obiskali prvotno, ali to novejšo, po obnovi. Danes je pot skozi strmo sotesko sicer lepo urejena in normalno prehodna. Težko si predstavljamo, kako so po težko dostopni soteski Pasice nekoč spravili ranjence do partizanske bolnice Franja.  

Kriška gora in Tolsti vrh sta me prepričala z lepo in nezahtevno krožno potjo, o kateri lahko preberemo veliko pohval, predvsem kar se tiče razgledov. Vreme za minuli konec tedna je bilo napovedano sicer lepo a večji del dneva megleno… ampak je vseeno bilo zelo lepo. Da bi pot iz Gozda do Tolstega vrha še malo podaljšali, smo se odpravili še čez Štajnarico do planine Mala Poljana. Za konec pa še postanek v Koči na Kriški gori, ki je bila letos razglašena za naj planinsko kočo. Potrebno je bilo poskusiti tudi njihove štruklje… Lep pohodni izlet, primeren tudi za otroke in s kužki.

Med Lazami pri Pregradu in Pregradom na Kočevskem se nahaja lepa razgledna točka Kozice, od koder je zelo lepo vidna reka Kolpa z okolico. Do razgledne točke Kozice vodita dve pešpoti. V bližino razgledišča se lahko pripeljemo tudi z avtom, a je  na vsak način seveda lepša prva varianta. Če se boste nato spustili do reke Kolpe, mi smo nadaljevali proti gradu Kostel, si malce višje ob toku Kolpe oglejte še izvir Bilpa. Ob poti smo si ogledali še zapuščeno vas Hreljin, oziroma ostanke, kar je od nje še sploh ostalo.

Eden izmed najlepših načinov odkrivanja Prekmurja je s kolesom. Čeprav je možnosti kolesarjenja tod zelo veliko, je meni ena najlepših poti ob reki Muri. Ob poti boste spoznali reko z njenimi prodišči, mrtvimi rokavi oziroma mrtvicami, kot preostanek preteklosti pa mline, se peljali z brodom, spoznali kaj pomeni büjrati in skrivnosti izdelave ciglov ter še kaj… Kolesarskih poti, ki pripeljejo do reke Mure je več in  se jim lahko priključite na več mestih.

Gorski prelaz Vršič je z 1.611 m n.v. naš najvišji cestni prelaz. Cesto, ki povezuje Gorenjsko (Kranjska Gora) s Primorsko (Trenta) so gradili ruski vojni ujetniki. Veliko jih je med gradnjo umrlo, še več jih je pokopal plaz. Danes je prelaz priljubljena izletniška točka in izhodišče za planinske ture. Ogledamo si lahko Rusko kapelico, pa Prisankovo okno, poiščemo podobo Ajdovske deklice, ostanke nekdanje tovorne žičnice in se okrepčamo v več planinskih kočah.