V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v nekdanji kurilnici na železniški postaji Ljubljana Šiška na Parmovi 35 začel nastajati železniški muzej. Postopoma se je razvil v manjši a nazoren in celovit muzej. Danes Železniški muzej Slovenskih železnic skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Prvotni zbiri vozil v rotundi, v osrednjem objektu nekdanje kurilnice, ki je razglašena za kulturni spomenik, so z leti dodajali nove zbirke. Danes lahko občudujemo čez 60 starih lokomotiv in več kot petdeset drugih vozil ter več tisoč muzealij iz drugih železniških področij.
Najprej vas bodo navdušile lepo ohranjene stare lokomotive
V osrednjem delu nekdanje kurilnice, v rotundi, polkrožni klonici za lokomotive, lahko občudujete zbirko starih parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil. Parne lokomotive, ki so omogočile razvoj železnic, so nastale v začetku 19. stoletja, se sčasoma razvijale in izboljševale. Zbirka obsega več kot 60 lokomotiv in več kot 50 vagonov in drugih vozil. Najstarejša je SB 29.718 nekdanje Južne železnice iz leta 1861. Malo 16-001 iz leta 1880 zaradi velikega dimnika imenujejo kamniški škrnicelj. Brzovozna 03-002 je bila leta 1910 zasnovana posebej za progo Ljubljana-Trst. Mogočna 06-018 iz leta 1930 je bila prav tako konstruirana za naše proge. Posebnost je še najmanjša K3, ki je od leta 1892 vozila po ozkotirni progi Poljčane-Konjice. Ročna orodja in pripomočki pa pričajo o nekdanjem težavnem vzdrževanju.
O razvoju železniškega omrežja
V sosednji stavbi pa si lahko ogledamo stalno zbirko Razvoj železniškega omrežja. Glavna področja v več prostorih predstavljajo prometni urad, gradnjo in vzdrževanje prog, delovne pripomočke železničarjev skozi čas, razvoj železniškega omrežja, naprave za prenos sporočil, tirna polja in drezino, zemljevide železniškega omrežja, železniške uniforme in signalno-varnostne naprave.
V prvem delu muzejske zbirke je obsežna zbirka signalnovarnostnih naprav. Zbirka elektromehanskih in elektrodinamičnih bločnih naprav in drugih aparatov iz najstarejše pa vse do polpretekle dobe prikazuje najbolj razširjene tovrstne naprave.
Razvoj železniškega omrežja na Slovenskem je predstavljen s 7 zemljevidi iz različnih časovnih obdobij, ob njih pa si lahko ogledamo še stare železniške mejnike z vklesanimi kraticami posameznih železniških družb, ki so nekoč označevala lastništvo zemljišča, kjer je tekla proga.
Stare naprave za prenos sporočil, razvoj prog
Eden od prostorov prikazuje naprave za prenos sporočil, kot so telegrafi, telefoni in teleprinterji, pa tudi kratkovalovne in UKV radijske postaje, naprave za registriranje telefonskih pogovorov, postajno ozvočenje in sistem železniških ur.
Zanimive so tudi železniške uniforme, izdelane z namenom da se železničarje loči od potnikov, predstavljene so kronološko. Razlikujejo se glede na pripadnost posameznim železniškim ustanovam in so do leta 1952 označevale rang zaposlenega. Ob njih so razstavljeni delovni pripomočki železničarja, še posebej zanimive so železniške ročne svetilke.
S hitrim razvojem železnic so se izpolnjevale tudi proge, razvijali so nove tirne sisteme z značilnimi pritrdilnimi elementi in z lesenimi, železnimi ali betonskimi pragi. Za vzdrževanje prog so uporabljali posebna vozila, ki so po progi vozila le po posebnih določilih. Ogledamo si lahko različne vozičke, t.i. drezine, namenjeni pregledovanju prog ali prevozu materiala ter različna, posebej za ta dela izdelana orodja.
Na koncu stavbe se nahaja manjša železniška postaja iz obdobja avstro-ogrske monarhije, ki je opremljen z vsem potrebnim za izvajanje prometa in prodajo vozovnic. Tu je mogoče podoživeti vzdušje prometnega urada.
V manjši majhni likovni galeriji so na ogled umetnostni izdelki na temo železnic.
