V sklopu Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU deluje zanimiv in zelo poučen zemljepisni muzej. Verjetno takoj pomislite, da hranijo številne atlase in zemljevide. To je seveda res, vendar se za zidovi sicer manjšega muzeja skriva še veliko drugih zanimivosti, o katerih vam bo glede na vaše želje in zanimanja kustos muzeja povedal veliko zanimivih zgodb.
Bogato kartografsko, slikovno in arhivsko gradivo
Zemljepisni muzej, kot posebna enota Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pridobiva, hrani in ureja kartografsko, slikovno in arhivsko gradivo. Kot samostojna državna ustanova, podrejena Ministrstvu za prosveto, je bil ustanovljen že leta 1946. Od leta 2002 pa deluje pod okriljem Geografskega inštitutu Antona Melika. Muzej hrani veliko starih zemljevidov in atlasov ter nekaj manjših zbirk fotografij, podatkov in knjig. Predvsem pa pridobiva, hrani in ureja geografsko in kartografsko arhivsko gradivo.
Najstarejši zemljevid?
Verjetno se večina najprej vpraša, kakšen oziroma kateri je najstarejši zemljevid, ki ga hranijo. Njihova kartografska zbirka sicer obsega preko 200 enot zemljevidov različnih vsebin in meril vse od 16. stoletja do danes, pa tudi topografske karte, šolske stenske karte in atlase, ki se večinoma nanašajo na slovensko ozemlje in sosednje dežele. Vendar kustos razloži in predlaga, da morda raje kot najstarejše pogledamo kakšne redke in zanimive zemljevide ali atlase, kar se izkaže za bolj zanimivo. Na teh vas bo morda tudi preizkusil ali se znate orientirati in razbrati za kateri del Slovenije ali sosednjih pokrajin gre. O tem lahko sklepate iz starih imen ali zanimivih upodobitev. Nekateri so narisani že povsem umetniško, drugi le nazorno. Ogledate pa si lahko tudi zemljevide prirejene za slepe in slabovidne ter razne tematske novejše zemljevide. Med pomembnejše spada Kocenov atlas sveta, atlas Mateja Cigaleta, zemljevid Ilirskih provinc in drugi.
Poseben del vitrine je posvečen Blažu Kocenu (1821-1871, slovenski geograf in kartograf), ki velja za očeta šolskega atlasa in najpomembnejšega avtorja učil za geografijo v drugi polovici 19. stoletja pri nas. Leta 1861 je prvi izdal atlas, ki še danes nosi njegovo ime. Njegovim zamislim so sledili tudi nekateri nemški šolski atlasi. Kozenn-Atlas je še danes najbolj znana tržna znamka na področju šolske geografije v Avstriji.
Opomnijo pa tudi na v zgodovini po krivici zapostavljenega Mateja Cigaleta (1819-1889, pravoslovec in jezikoslovec), ki se je ukvarjal z zemljepisnimi imeni in geografsko terminologijo. Njegovo največje geografsko delo je Atlant, prvi svetovni atlas v slovenskem jeziku. Gre za izjemno delo, številna tuja imena s prevodi in podomačitvijo so bila tu prvič sistematično zapisana v slovenskem jeziku. Od prvotno načrtovanih 24 (ali celo 40) zemljevidov jih je bilo v šestih snopičih natisnjenih le 18. Kot zanimivost, zemljevidi niso bili vezani v knjigo in so razmeroma redki, še posebej celoten komplet.
Naj omenim še znameniti in svoj čas prepovedani Kozlerjev Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin iz leta 1853.
Knjižno in ostalo gradivo
Slikovna zbirka muzeja obsega še razne razglednice in fotografije slovenskih krajev in pokrajin ter manjše število bakrotiskov ter litografij. Med najdragocenejše gradivo spadajo prva izdaja Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske, Münstrova izdaja Ptolomejeve Geografije in Florijančičeva karta Kranjske iz leta 1744. Gradivo služi predvsem kot študijsko, občasno pa je predstavljeno tudi na tematskih razstavah in delavnicah.
Ogledate si lahko še zbirko starejših globusov, statističnih podatkov za slovensko ozemlje, gradiva o razvoju geografske stroke v Sloveniji in zbirka o Triglavskem ledeniku, starih fotoaparatov, raznih merilnikov ter geografskih pripomočkov za raziskovanje.
| Pomembne informacije: Muzej, ki se nahaja na Gosposki ulici 13 v Ljubljani, si lahko ogledate po predhodnem dogovoru, potrebna je predhodna najava. Muzej za različne starostne skupine in po dogovoru organizira predavanja in predstavitve na temo zgodovine kartografije v Sloveniji in svetu, starih zemljevidov slovenskega ozemlja in drugega arhivskega kartografskega gradiva, kot so različni atlasi.Lokacija muzeja: |
