Žerovnica – slovenska vas, ki je pritegnila zanimanje ameriške antropologinje

Žerovnica je prijetna notranjska vas na jv robu Cerkniškega polja. Zanimiva slovenska vas je iz preteklosti znana po naselbini iz pozne bronaste dobe in kipu boga Marsa, danes pa mirno vas krasijo lepo ohranjene tradicionalne hiše z »gartlci« in kašče. Vključite jo v enodnevni izlet po Cerkniškem polju.

Žrmlje ali žir?
Dvovrstna obcestna vas je nastala ob cesti Grahovo – Lipsenj. Ima pravilno zasnovo ob vaški ulici, ki se vzpenja proti cerkvi sv. Pavla. Na severu je omejena s potokom Žerovniščnico, na jugu s Hribom in cerkvijo sv. Pavla.
Prebivalci Žerovnice – Žerulanə razlagajo izvor imena njihove vas z dvema zgodbama. Po prvi naj bi ime izhajalo iz besede za ročni mlin, ki se je nekoč imenoval žrmlje. Sprva so žito mleli ročno, kasneje pa so zgradili mline na vodni pogon. Ob potoku Žerovniščnica je nekoč bilo več mlinov in žag, ki so bile polne lesa in žita, danes pa se oglašajo bolj redko.
Po drugi razlagi izhaja ime vasi iz besede žir. Vas je bila od nekdaj znana po reji prašičev, ki so jih pasli pod okoliškimi hrasti.

Zelo zgodnja poselitev
Na bližnjem hrib Žerunšček so arheologi odkrili naselbino iz pozne bronaste dobe. Zanimivo najdbo kipca boga Marsa iz bakrove zlitine povezujejo z obredi, kjer so bili v ospredju voda, izviri, drevesa, rodovitnost polj.
Vas se prvič omenjena v zgodovinskih listinah iz leta 1393 kot Sernawincz. Cerkev posvečena sv. Pavlu se omenja v 15. stoletju in stoji na hribu, kjer so nekoč potekali sejmi za živino.
Vaška soseska je bila vsako leto sklicana na Šentjanževo, po božiču. Sprejete sklepe so zapisali v vaških knjigah in jih od leta 1861 hranili v posebni »škrinjici«, ki je bila pred kratkim restavrirana. V njej so hranili številne listine, najstarejša izvira iz leta 1796.
Danes dvovrstna obcestna vas je bila zasnovana sredi 19. stoletja. Lijakast tržni prostor se lepo končuje z dominantno Herbljanovo kaščo. Domačije pa se v nizu nadaljujejo v obdelovalne površine v obliki pasov. Ob cestni strani hiš pa lahko opazujemo gartlce.
Leta 1911 je v vasi živelo 326 ljudi, dve desetletji pozneje 354 ljudi. Nato pa so julija 1942 italijanski vojaki odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rab kar 52 moških. Leta 2016 je v vasi, ki spada v občino Cerknica, živelo malo manj kot 200 ljudi.

Nekoč številni mlini in žage
Precejšen del vasi je na seznamu zavarovane kulturne dediščine.
Ob cesti, pod cerkvijo, si lahko ogledamo lepo, kamnito, v breg postavljeno, podkleteno, enocelično Herbljanovo kaščo iz sredine 19. stoletja.
Krkotova žaga izvira iz druge polovice 19. stoletja. Nekoč je delovala na koš, od 1980 pa na električni pogon. V kleti je pogonski mehanizem, v zgornjem lesenem delu pa dve venecijanki. Pečnici sta bila 1927 prizidana mizarska delavnica in kovačnica.
Mekavčev mlin ob potoku Žerovniščnica nosi letnico 1864. Zanimiv je tudi Veselov mlin ob kraškem izviru potoka Žerovniščnica z ohranjenima letnicama 1845 na portalu 1843 na hišnem tramu.
Ob mostu in stopnišču k potoku stoji spominsko obeležje padlim med drugo svetovno vojno.
Nad vasjo pa se dviga podružnica cerkev Spreobrnitve sv. Pavla, prvič omenjena leta 1497 in kasneje prezidana leta 1898.

Zapisi ameriške antropologinje
V vasi je bil rojen Matija Hribar (1817–1860), kolarski mojster, ki si je pridobil naziv »prvi krajnski kolar«. Njegova slamoreznica je bila razstavljena celo na Dunaju.
Žerovljan je bil tudi France Šuštaršič (1918– 1983), novinar, pisatelj in prevajalec iz francoščine, ki je spomine na svojo mladost zapisal v knjigi Mehurčki iz Cemuna. V šestdesetih letih je vas raziskovala ameriška antropologinja Irene Winner ter napisala dve knjigi o vasi.
Poleg tradicionalnih dejavnosti kot so sečnja in spravilo lesa ter mizarstvo, danes mlajše generacije iščejo zaslužek v storitvenih dejavnostih.
V vasi sta aktivna Prostovoljno gasilsko društvo Žerovnica in odbor Agrarne vaške skupnosti.