Zlatibor – srbsko poletno in zimsko počitniško središče

Na našem potovanju po zahodni Srbiji smo bivali v priljubljenem zimskem in poletnem središču Zlatibor, ki se nahaja v okolici mesta Užice. Kraj je priljubljen na račun zdravstvenega turizma, pozimi smučanja in poleti pohodništva, veliko smo avgusta srečali športnikov na raznih pripravah, priljubljeno pa postaja vse bolj tudi padalstvo. Njegova posebnost je najdaljša panoramska gondola na svetu.

Nekoč Kulaševac, danes Zlatibor
Prvotno ime naselja Zlatibora je bilo Kulaševac. Avgusta 1893 je kralj Aleksandar Obrenović dal zgraditi fontano, imenovano Kraljeva česma, zato so v njegovo čast kraj zato preimenovali v Kraljevo Vodo. Leta 1903 je kralj Petar Karađorđević I. na tem mestu zgradil vilo, s čimer je okrepil spreminjanje pobočij v počitniške kraje.  Po drugi svetovni vojni se je kraj preimenoval iz spoštovanja do ranjenih zlatiborskih partizanov, ki jih je vojska nacistične Nemčije pomorila novembra in decembra 1941, ko so okrevali v glavni bolnišnici Palisad, v Partizanske Vode. Leta 1995 pa se je kraj dokončno preimenoval v Zlatibor.
Ime Zlatibor naj bi sicer obstajalo že v 18. stoletju in izhajalo iz besed “zlatni” (zlat) in “bor” (bor). Pinus sylvestris var. zlatiborica je gorska podvrsta bora, ki je danes ogrožena. Do leta 2021 zlatega bora v njegovem naravnem okolju ni bilo več. Zadnje preživelo drevo je pod snegom počilo in ga je neurje podrlo na pobočju Murtenice v vasi Negbina . Preživela so le cepljena drevesa v urbanih območjih, vključno z mestoma Zlatibor in Čajetina.

Zdravilišče že 1893
Planina Zlatibor se razprostira e na območju 300 kvadratnih kilometrov, med rekama Uvac in Veliki Rzav. Najvišji vrh je s 1.496 m n.v. Tornik. Mesto Mesto Zlatibor leži ob cesti, ki povezuje Beograd s črnogorsko obalo in ob železniški progi Beograd – Bar.
Kraj se je  začel turistično razvijati  po letu 1893, ko se je srbski kralj Aleksandar Obrenović na pobudo lokalnih hotelirjev odločil ustanoviti zdravilišče. V njegovo čast so na mestu, kjer je kosil, postavili vodnjak in ga poimenovali Kraljeva voda.  Fontano je kasneje spremljalo majhno umetno Zlatiborsko jezero, ki je nastalo leta 1947. Zgrajeno je bilo z zajezitvijo reke Obudovice na eni izmed Mladinskih delovnih akcij po projektu inženirja Miladina Pećinarja.
Od leta 2010 mesto doživlja veliko, nenačrtovano urbano širitev. Zaradi natrpanosti stavb in pomanjkanja načrtovanega razvoja si je prislužil vzdevek Kaluđerica na planini, po beograjskem predmestju Kaluđerica, ki je dolgo časa veljalo za največje nenačrtovano naselje na Balkanu ali celo v Evropi.

Iskanje zaklada na Zlatiborju
Konec leta 1941 je gora postala žarišče iskanja zaklada, ki je ostal tod ob umiku partizanov s propadajočega svobodnega ozemlja Užiške republike. Zaplenili so veliko papirnatega in srebrninskega denarja ter 10. oktobra 1941 na goro odpeljali dva tovornjaka in zakopali denar. Drugo količino denarja, srebrnine, so ob umiku konec novembra odnesli s seboj in zakopali na Zlatiboru. Po vojni je bila uradna zgodba partizanov, da so ves denar kasneje pobrali Nemci in četniki, po padcu komunizma pa so na dan prišle drugačne informacije. Novembra 1941 sta Josip Broz Tito in Slobodan Penezić Krcun naročila, da se srebro prepelje v zlatiborsko vilo beograjskega odvetnika Aca Pavlovića. Zabojev je bilo 103 po 60 kg oziroma skupaj 6 ton. Bilo je prikrito kot strelivo. Zaklad so nato prepeljali na lokacijo Borova Glava, kjer so na lokaciji Jokina Ćuprija del zakopali, vendar zaradi nemške ofenzive delo ni bilo dokončano, zato so poskušali preostali del prestaviti. Ker transport s tovornjaki zaradi nemške ofenzive ni bil mogoč, so partizani nosili zaboje na hrbtu. Ko so jih preganjali Nemci, so partizani odmetavali zaboje in srebro, raztreseno po travnikih v smeri reke Rzav, pri čemer jim je uspelo obdržati le nekaj vreč papirnatega denarja.
Nemci in lokalno prebivalstvo so v naslednjem obdobju na gori iskali in zbirali zaklade. Nemci so v iskalni akciji 3. decembra odkrili glavni trezor, ki so ga pustili partizani (1,8 milijona takratnih dinarjev). Zbrali so tudi večino srebra, ki je bilo raztreseno po gori.

Najdaljša panoramska gondola na svetu
Od leta 2021 povezuje mesto Zlatibor z vrhom Tornika preko Ribniškega jezera najdaljša panoramska gondola na svetu. Dolga je 8,95 km, ima 55 gondol z 10 sedeži in je zasnovana za prevoz 600 potnikov v eni uri. Vožnja do Tornika je trajala ca. 40 min.
Cena povratne vozovnice: 1.200 RSD (odrasli), 650 RSD (otroci, 6 – 11 let), 

Tornik je znano smučišče
V bližini Zlatibora se nahajajo 3 smučišča: Tornik (največje) in Obudojevica za alpsko ter Tić polje za nordijsko smučanje.

V mestu Zlatibor bogato dogajanje
V mestu je zelo veliko namestitvenih kapacitet različnih kategorij ter trgovin in restavracij. Čez dan smo si ogledovali zanimivosti v okolici mesta, zvečer pa se je dogajalo na Kraljevem trgu in v okolici jezera. Dogajanje je najbolj pestro zvečer, ko poleti potekajo na Kraljevem trgu koncerti, ob 21.00 uri pa se je začel svetlobno – vodni show s projekcijami ob glasbi, ki je trajal ca. pol ure. Okrog jezera poteka Pot ljubezni popestrena s svetlobnimi efekti, na voljo je Veliko kolo, veliko stojnic, skratka dogajanja je za vse res veliko. Sodelavec turistično – informativnega centra je povedal, da je kraj najbolj zaseden v času zimskih počitnic in novega leta, ko tod zimuje tudi do 50 tisoč turistov.