Vsak od nas preživlja počitnice oziroma dopust po svoje. Nekateri na letovanjih, drugi potovanjih, tretji skušajo oboje kombinirati. Tunizijo večinoma poznamo po all inclusive ponudbi, kjer lahko ješ in piješ kolikor hočeš. Malo pa se jih poda na raziskovanje zelo zanimive in lepe notranjosti. Eno takih mest je sveto mesto Kairouan v osrednji Tuniziji. Al Kairouan oziroma Al Qayrawan velja med sunitskimi muslimani za četrto najbolj sveto mesto, takoj za Meko, Medino in Jeruzalemom ter najbolj sveto mesto Magreba (Severne Afrike), zato je priljubljeno romarsko središče.
Najem avtomobila le za potrpežljive z dobrimi refleksi
Nekatere agencije ponujajo vodene ture v notranjost, mi pa smo se kljub dejstvu, da so Tunizijci zelo slabi, silni in nespretni vozniki, vseeno odločili za najem avtomobila. Plačali zanj nismo ravno malo, ampak smo bili pa bolj svobodni kar se tiče transporta. Razburljiva je bila že vožnja iz središča mesta Sousse, kjer smo vozilo najeli, do bližnje obvoznice. Vsi imajo spuščena okna, držijo ven roko in »usmerjajo« promet po svoje, hupajo in »skačejo« z enega voznega pasu na drugega. Zato moraš tudi sam imeti dobre reflekse. Prebili smo se do obvoznice in sledili dobro označenim smerokazom za Kairouan. Naprej je bila vožnja dosti bolj prijetna, ceste po notranjosti so dobro urejene in dokaj prazne.
Ko smo prispeli v mesto, nas je v iskanju parkirišča že ujel naš »vodnik« in nas brez besed usmerjal do parkirišča. Z mopedom nas je spremljal po levi in usmerjal, kje naj parkiramo. Kot bi se vnaprej dogovorili. »Si se s kom zmenila«, so me spraševali, a sem takoj vedela zakaj gre. Že na daleč so po tablicah prepoznali turiste in s tem priložnost za zaslužek. Če bi se dogovorili, se verjetno časovno ne bi tako uskladili, kot smo se. In začelo se je lokalno »vodenje« po pristnem tunizijskem mestu.
Nekoč celo prestolnica Tunizije
Začetki mesta segajo v leto 670, ko je v času velikih arabskih osvajanj na današnjem območju ustanovil prvotno naselbino arabski emir. V čas province Ifrika v 8. stoletju je bil njena metropola. V času dinastije Aglabidov v 9. stoletju pa je bil celo prestolnica Tunizije, saj se je nahajalo ob pomembnih karavanskih poteh. Kairouan po eni razlagi pomeni karavana, drugi zopet pravijo, da pomeni utrjeno mesto. Mesto je bilo enako oddaljeno od napadalcev z obale, Bizantincev in Berbercev. Pod Aglabidi je bil razkošno mesto, dokler ga ni leta 1057 porušil Beni Hilal. V 11. stoletju so mu vladali Ziridi, v 15. stoletju pa Almoravidi. V novejšem času je skupaj s preostalo Tunizijo prešlo pod francosko oblast.
Četrto najsvetejše mesto islama
Nekateri pravijo, da ime mesta pomeni mali Kairo. Zaradi velikega števila mošej je znano kot mesto petdesetih mošej. Na njegov verski pomen se navezuje legenda, po kateri naj bi muslimanski osvajalec Uqba bin Nafi I-Fihri zapičil v zemljo palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru. V njem je isti osvajalec našel zlato posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. To mu je bil dokaz, da sta kraja povezana s podzemno reko, zato je lokalni izvir in kraj svet. Pitje iz tega izvira muslimane odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko. Islamsko dolžnost romanja v Meko si tako lahko odkupiš, če greš sedemkrat v Kairouan. Čeprav nekateri pravijo, da je dovolj le štirikrat, najbolj strogi pa da je potrebno devetkrat. Nemuslimanom zaradi religioznih razlogov dolgo časa ni bil dovoljen vstop v mesto.
Sledenje vodniku sploh ni bila slaba ideja
Na vodenih ogledih in turah uradni vodniki turistom pokažejo mavzolej, medino, lokalno izdelovalnico preprog in Veliko mošejo. Je pa v mestu veliko ljudi, ki vas za prostovoljni prispevek vodijo po medini, pokažejo največje zanimivosti, ki bi jih sam verjetno sploh ne opazil. V tem smislu, dokler in če niso preveč vsiljivi, se jim splača slediti in jih na koncu primerno nagraditi. Večinoma le opozarjajo na podrobnosti in pomembne zgradbe, ne razlagajo pa podrobnosti. Njihov namen ni informiranje turistov o zanimivostih.
Mesto je prava arhitekturna zakladnica. Zanimivo je opazovati številne mavrske, saracenske, rimske in stare arabske zgradbe in njihove ostanke. V preteklosti je bilo mesto pomembna utrdba, o čemer priča obzidje s stolpiči. Staro mestno jedro je obdano z obzidjem iz 11. stoletja in je del svetovne dediščine Unesca. Danes je obzidje seveda prenovljeno in z novimi strelnimi linami ne kaže svojih let.
Na poti po starem delu mesta smo si ogledali grob Sidija Abida al-Gharianija, v katerem se danes nahaja muzej islamske umetnosti, mavzolej Prerokovega brivca, bazen iz 11. stoletja, pri Tuniških vratih, okrašenih z arkadami, stebri in napisi, kjer stoji javna hiša. Medino prečka glavna ulica, ki so jo po obisku sprave bivšega predsednika leta 1969, preimenovali Avenue Habib Bourguiba. Ob tej ulici boste priča nenavadnemu prizoru. V eni od zgornjih sob kamela obrača vitel vodnjaka in iz njega dviguje vodo, za katero muslimani verjamejo, da prihaja iz Meke.
Za mesto so značilne številne velike umetne vodne kotanje. Prve so bile zgrajene pred 1200 leti v času vladanja Aglabidov in so mesto oskrbovale s svežo pitno vodo.
Številne mošeje
Versko najpomembnejša zgradba v mestu je Velika mošeja. Za njen minaret strokovnjaki predvidevajo, da je bil postavljen okoli leta 730 in naj bi bil zaradi še stoječih temeljev najstarejši stoječi na svetu. Do nje pridemo skozi četrta vrata Bab el-Khukha in skozi ulico z belimi zidovi hiš z modrimi vrati in črnimi uličnimi svetilkami. Poleg tega, da je najstarejša mošeja Afrike, je tudi najbolj čaščena.
Prvotna zgradba Oqbe ibn Nafija je bila ponovno zgrajena leta 695, leta 743 so jo razširili, nato zamenjali, leta 836 pa so celotno ozemlje dvignili za tri metre. Njeno aglabidsko os so večkrat popolnoma obnovili, nazadnje leta 1972 ob 1300 obletnici mesta. Na jugovzhodni strani je pročelje molilnice z »gozdom marmornatih stebrov« iz rimske Kartagine in Soussa. Trije stebri so iz porfirja in jih je poklonil Karel Veliki v zameno za ostanke sv. Cipriana. Kapiteli so rimski, bizantinski ali arabski-od leta 1970 nekateri tudi tunizijski. Na vratih in stropu bi lahko še zmeraj videli nekaj 1100 let starega lesa, če ne bil vstop turistom v molilnico prepovedan. Na dvorišču se dviga preprost, edinstven minaret iz leta 836, visok 35 m. V nekatere od njegovih 128 stopnic so vklesane krščanske risbe, z vrha pa je lep razgled, do katerega pa je dostop prepovedan.
Ogledate si lahko še druge, prav tako lepe in zanimive mošeje, kot so Mošeja treh vrat, mošeja Sidi Bou Misre s skrbno prenovljenim minaretom, na katerem so obnovili napis, islamsko geslo »Bog je en sam« in druge.
Mojstri preprog
Po krajši turi po mestu nas je naš »vodnik« seveda peljal do prodajalne preprog. To je bil tudi njegov namen, prislužiti si provizijo, v primeru, da preproge kupimo. Po muslimanski navadi te seveda lepo in gostoljubno sprejmejo, ti ponudijo pijačo in prigrizek, nato pa se začne trgovanje. Razkažejo ti vse možne velikosti, vzorce, debeline, oblike preprog in za vsako željo takoj od nekje potegnejo ravno pravo za vas. Če seveda odkimaš, ti s svojo pogajalsko žilico poskušajo in poskušajo, dokler z vsaj eno na rami ne zapustiš prodajalne. Če ne drugo, kupite vsaj eno manjšo za otroke, za spomin na Tunizijo, te prepričujejo. Če pa ti po dolgotrajnem pregovarjanju vseeno uspe ne kupiti vsaj ene majhne, pa so seveda zelo razočarani. Zato če nimaš namena kupiti, raje niti ne vstopaj v trgovino in jasno in glasno pokaži da res ne boš nič kupil in da te ne zanima. Preproge kupili nismo, smo jih na to opozorili že prej, smo pa našega »vodnika« vseeno za svoj trud nagradili.
Mesto je sicer znano po številnih tkalnicah preprog, izdelovalci in prodajalci preprog naj bi bili med najboljšimi v državi. Ekonomija mesta temelji na trgovini, saj kraj velja za trgovski center zlasti žitaric, olivnega olja, ovac in volne, kož ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je tapetništvo, ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti.
Suk (arabska tržnica) je v primerjavi s turističnimi v Soussu in Hamammetu čisto nekaj drugega, predvsem bolj pristen. Tu prodajajo vsakdanje stvari za oskrbo lokalnega prebivalstva. Turističnih izdelkov, lončevine in spominkov je zato seveda manj.
Zanimivo
Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne ceste ter železnica. Od prestolnice Tunis je oddaljeno okoli 160 km, od bližnjega obalnega letovišča Sousse pa približno 67 km.
V mestu živi približno 110 tisoč prebivalcev.
Ob rojstnem dnevu preroka Mohameda mesto okrasijo z zastavami in pisanimi lučmi. Praznik traja več dni, njegov datum se vsako leto spreminja.
Throughout the grand pattern of things you’ll receive an A+ for hard work. Exactly where you actually misplaced me personally was in the details. You know, people say, the devil is in the details… And that couldn’t be more correct at this point. Having said that, permit me inform you what exactly did work. Your article (parts of it) is actually incredibly engaging and that is most likely the reason why I am taking the effort in order to opine. I do not really make it a regular habit of doing that. 2nd, whilst I can see a leaps in logic you make, I am not certain of how you seem to unite your ideas which inturn help to make the actual final result. For now I shall subscribe to your issue but hope in the near future you link your facts better.