close
Panjske končnice
Print Friendly, PDF & Email

Ena izmed slovenskih etnoloških posebnosti so panjske končnice. Poslikave na panjskih končnicah – pročelnih deščicah panjev, ki zapirajo čebelji panj, lepo krasijo slovenske čebelnjake in se zlivajo z okoljem.

Poslikave na pročelnih deščicah panjev
Čebelarji so v preteklosti radi iz desk zbite panje, ki jih poznamo pod imenom kranjiči, postavljali v čebelnjake. Ti so se z značilno arhitekturno zasnovo in pisanim pročeljem sestavljenim iz poslikanih prednjih strani panjev, lepo vključevali v pokrajino. Tako so nastale panjske končnice, ki so nastale skorajda same od sebe. So odraz ljudske zavesti in domišljije. Ideja se je hitro razširila po skoraj vsem slovenskem ozemlju, kjer so uporabljali slovenske lesene panje.
Postopek izdelave je bil enostaven. Deščico so najprej prepleskali, nato pa na podlago z oljnimi barvami prostoročno ali s šablono narisali želeni motiv. Po sličicah oziroma motivih, so čebelarji ločili svoje panje od sosednjih.

Takšne panjske končnice si lahko ogledamo v središču vasi Dovje na Gorenjskem. 

Prvo so se jih domislili Gorenjci in Korošci
Tovrstna ljudska umetnost izvira iz Gorenjske in Koroške, od koder se je hitro razširila po celotni državi, s trgovino s čebelami pa tudi v evropske dežele in svet. Vplivala naj bi tudi na lokalno poslikavanje panjev v Lammertalu na Avstrijskem. Največ poslikanih končnic je nastalo na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini.
Prve panjske končnice naj bi nastale v sredini 18. stoletja. Poslikavali so jih večinoma preprosti samouki slikarji. V približno 150 letih je nastalo več kot petdeset tisoč panjskih končnic. Na Gorenjskem se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. Za čas njihove zlate dobe pa velja obdobje med leti 1820 in 1880.

Vsebina upodobitev je včasih nabožna, poučna, pogosto pa tudi humorna in satirična
Končnice so sprva poslikavali poznobaročni in postbaročni podeželski slikarji. To so bili polkvalificirani kmečki podobarji, ki so slikali tudi na steklo, poslikavali pohištvo in hišna pročelja. Bili so samouki, ki so bolj ali manj spretno posnemali druge slikarje in podobarje.
Za slikanje na končnice so uporabljali barve iz naravnih pigmentov in laneno olje, ki je barvam dajalo večjo obstojnost. V obdobju zamiranja panjskih končnic, so začeli uporabljali industrijske barve, ki so hitro razpokale. Za končnice iz konca tega obdobja je značilno, da so naslikane le z nekaj odtenki ene ali dveh barv in so slikarsko osiromašene.
Posebnost poslikav na panjskih končnicah je ta, da se v nasprotju z motiviko na predmetih drugih zbirk ljudske likovne umetnosti, ki izhaja iz religioznega sveta, na njih pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Kot take so še danes izziv sodobnim ustvarjalcem.
Sprva so prevladovale nabožne poslikave, pozneje so se jim pridružili še posvetni motivi s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Še kasneje so se začeli pojavljati motivi z zgodovinskimi in vojnimi dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Niso pa manjkali tudi motivi s prizori iz kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali, izdelki ljudske obrti, različni zgodovinski prizori, šaljivi motivi o človeških neumnostih in zasmehovanju žensk.
Znanih naj bi bilo več kot 600 različnih motivov, skoraj polovica jih je nabožnih. Med najbolj znane spadajo mož se vrača pijan iz gostilne, obiranje roja, praznovanje, Babji mlin (ki ponazarja hudiča, ki v mlin nosi staro in grdo babo, ven pa dobi mlado in lepo), Kmečka tožba (ponazarja dva kmeta, ki se prepirata za kravo, odvetnik pa jo molze), Mož, ki nosi ženo na križu, Žena, ki vleče moža iz gostilne in drugi.

Danes so avtentičen spominek
Danes imajo panjske končnice tudi simboličen pomen in pomenijo zelo pomembno etnološko vrednost Slovenije. Rekonstrukcije najbolj znanih motivov so priljubljeno darilo in turistični spominek.

V Sloveniji imamo kar nekaj zanimivih zgodb na temo čebel in čebelarstva.  V Serdici na Goričkem lahko obiščemo Čebelji gradič, v prleški vasi Krapje pa je družina Tigeli uredila zanimiv muzej čebelarstva.

Čebelji gradič v Serdici. 

Muzej čebelarstva družine Tigeli v Krapju. 

Pisani čebelnjaki iz različnih koncev Slovenije

Tags : čebelarstvočebelepanjske končnicesvetovni dan čebel
Urednik

The author Urednik

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1