Dobrča

Minuli konec tedna smo za planinski izlet izbrali Dobrčo. Da bi bilo hoje malo več, smo se določili za pot po robu in v povratku čez Lešansko planino. Postanek smo naredili v Koči na Dobrči za kosilo, kjer ne smejo manjkati njihovi štruklji z borovnicami.

Na Dobrčo vodi veliko poti
Dobrča je 1.634 m visoka gora med Begunjami in Tržičem. Z vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom, se odpre le razgled še lepši pa je z bližnjega Šentanskega vrha. Do vrha vodi precej poti, najkrajša je iz Bistriške planine (ca. uro in pol), več poti (menda kar 14 označenih) je daljših, torej tudi za tiste, ki želijo malo hoje.

Koča na Dobrči
Koča na Dobrči (1.478 m) se nahaja na robu južnega pobočja Dobrče. Znana je po pestri in odlični hrani, še posebej štrukljih z borovnicami…
Sicer pa so prvo kočo na tem mestu zgradili po prvi svetovni vojni štirje zasebniki in se je po njihovih začetnih zlogih priimkov (Kristana, Savnika, Novaka in Langusa) imenovala Krisanola.
Leta 1952 jo je prevzelo PD Tržič in jo poimenovalo po tržiškem planincu Ladislavu Kostanjevcu, ki ga je zasul snežni plaz pod Storžičem. Septembra 1974 jo je uničil požar. Novo kočo so postavili junija 1978 in se od takrat imenuje Koča na Dobrči.

Dobrča

Dobrča Oj, Dobrča krasna,

soseda gorenjskih planin.

V vencu gora si nam jasna

lepota gorenjskih davnin.

Kot tepih zelenih pomladi

na tisoče rožic cveti.

Lepot in užitka nam nudiš,

res krasna si, Dobrča ti.

S tvojega vrha razgled je pa tak,

da težko je reči, kje je enak.

Ko gledaš na Storžič, Triglav in Bled,

morda bi to vedel le redek vseved.

Poti nate gosto so speljane,

ki vodijo nas na en sam cilj.

Da na tvoje bi prišel poljane,

gotovo vsak srečen bi bil.

Zvečer, ko se spusti mrak na goro,

nešteto se luči v dolini prižge.

Narava prelepa pokoja želi,

saj biser Gorenjske si, Dobrča, ti.

Vili Perko