Donačka gora

Donačka gora je priljubljen pohodni cilj v okolici Rogatca, nedaleč od meje s Hrvaško. Gora s svojo stožčasto obliko predstavlja enega zadnjih odrastkov Karavank. Z Rudijevega doma je do vrha slaba ura hoje, a je veliko lepša daljša pot z izhodiščem v Sv. Juriju in čez Krče. Del poti vodi skozi bukov pragozd, do zahodnega vrha pa poskrbi za popestritev krajši zahtevnejši del poti s klini in jeklenico. Na vrhu vas čaka velik kamniti križ in s klopce ljubezni lep razgled. V povratku se lahko okrepčamo v Rudijevem domu.

Donačka gora oziroma Rogaška gora
Donačka gora, nekateri jo imenujejo tudi Rogaška gora ali Rogač, je 884 m visoka gora na vzhodu Slovenije. Ime Rogač je dobila po svoji obliki roga, kot je vidna iz bližnje Rogaške Slatine. Današnje ime Donačka gora pa je dobila po  cerkvi sv. Donata (18. stoletje). Nekateri jo imenujejo tudi štajerski Triglav. Donačka gora ima tri vrhove. Najvišji je srednji (884 m n.v.), vzhodni se Resenik (735 m n.v.), zahodni pa Ženčaj (616 m n.v.).

Donačka gora predstavlja zadnji odrastek Karavank
Gora stožčaste oblike predstavlja skupaj s sosednjim Bočem na slovenski strani (Boč) ter Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem zadnji odrastek Karavank.
Zgrajena je iz apnencev in kremenovih peščenjakov, v podnožju pa iz mehkejših kamnin, pretežno laporja. Poraščajo jo gozdovi, večinoma bukovi. Na severni strani gore se nahaja 28 ha velik zavarovan bukov gozd z značajem pragozda. Tod uspeva Juvanov netresk, ki ima tukaj edino znano nahajališče pri nas ter Hoppejev klinček divji klinček, dišeči žebnik in druge rastline. Skozenj vodi urejena planinska pot. Kot nas opozarjajo table, v tem delu poti ne smemo zavijati izven urejenih poti in ne trgati rastlinstva.

Na vrhu Donačke gore velik križ, zastava in klopca ljubezni ter lep razgled
Najvišji vrh Donačke gore krasi velik kamniti križ. V prvotni obliki je stal že leta 1934, a je bil kasneje razstreljen, ponovno so ga uredili leta 1992. Na tem mestu je v rimskih časih stal tempelj, posvečen perzijskemu bogu sonca in svetlobe Mitreju. Kasneje je na istem mestu stala cerkev sv. Donata (lesena), po katerem je Donačka gora dobila svoje ime, a jo je v začetku 18. stoletja požgala strela. Novo cerkev so kasneje zgradili malce nižje in si jo lahko ogledamo ob poti.
Z vrha se ponuja krasen razgled na Haloze, Dravsko in Ptujsko polje, Posotelje ter hrvaško Zagorje. V zadnjem delu kamnitega križa najdemo vpisno knjigo in žig Slovenske planinske transverzale. V razgledu pa lahko uživamo s srčaste klopce.

Na vrh Donačke gore vodi več poti
Poti do vrha Donačke gore je več. Najlažja je iz Rudijevega doma, od koder je do vrha ca. 45 min hoje in je primerna za tiste z malo kondicije ali morda družine z manjšimi otroki. Predlagam, da si pot malo podaljšate in parkirate že v naselju Sv. Jurij, kjer se nahajata dve parkirišči (eno od sami cerkvi in večje malo pod njo) ter podate na vrh po vzhodni poti, smerokaz je označen z napisom čez Krče. Pot poteka pretežno po gozdu, vmes pa vas table opominjajo na bukov pragozd, kjer ne smemo zavijati s poti. Zadnji del poti do zahodnega vrh Donačke gore je malce zahtevnejši, strm, a varovan (klini in jeklenica), zato ni prenaporen (zmogel je tudi moj pes manjše rasti). Od tu sledi še krajša pot do glavnega vrha s križem in klopco ljubezni. Vse poti so zelo dobro označene.
V povratku sem izbrala pot mimo Rudijevega doma, kjer se lahko okrepčamo, nato pa vrnemo do izhodišča čez Sv. Donat, mimo prej omenjene cerkve na novi lokaciji.

Prva označena planinska pot pri nas
Ob poti do Rudijevega doma boste opazili spominsko obeležje, ki spominja na prvo planinsko pot v Sloveniji, za katero je zaslužen  dr. Ernest Frölich. Nastala je leta 1853.  Dr. Frölich je pot nadelal za zdraviliške goste iz bližnje Rogaške Slatine, kamor jih je vodil na izlete. To je bila prva označena planinska pot v Sloveniji.

Rudijev dom
Planinski dom pod Donačko goro, kratko imenovan Rudijev dom (589 m) se nahaja na t.i. Polajžarjevem travniku na Sedlu. Prvo kočo je zgradila Rogaška podružnica SPD iz Rogaške Slatine in jo odprla maja leta 1929. Med vojno je bila požgana. PD Sloga Rogatec se je odločila za gradnjo novega planinskega doma leta 1974, prve prostore so uredili leta 1980, štiri leta kasneje pa še brunarico. Leta 1988 je bil planinski dom poimenovan po domačinu, kulturnemu in športnemu delavcu Rudiju Lebiču (1929-1984). V Rudijevem domu se lahko okrepčamo in tudi prespimo.

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Krajši video s pohoda na Donačko goro (2.10.2020):