Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva – kjer izvemo vse o hmelju in pivu

V Žalcu, središču slovenskega hmeljarstva, so pred desetletjem uredili v nekdanji sušilnici hmelja zanimiv muzej posvečen hmeljarstvu in pivovarstvu. Interaktivni muzej pripoveduje zgodbo Spodnje Savinjske doline imenovane tudi Dolina zelenega zlata, kjer tradicija hmeljarstva in pivovarstva živi že od leta 1876. V njem spoznamo med drugim orodja za pridelavo in obdelavo hmelja, oblačila in običaje hmeljarjev, pripomočke za izdelavo piva, hmeljarske izdelke ter znane pivovarje.

Muzejske zbirke v štirih nadstropjih
Obiskovalce vodi pot po muzeju podobno kot je potekala pot hmelja v nekdanji sušilnici, v štirih nadstropjih. V enem izmed štirih nekdanjih jaškov so uredili dvigalo, v drugem pa si lahko ogledamo police, kjer so nekoč sušili hmelj.
V četrtem, najvišjem nadstropju, kjer se ogled začne, izvemo osnovne informacije o hmelju ter spoznamo zgodovino  hmeljarstva v Sloveniji. Spoznamo kaj so štange, po katerih se ovija hmelj, da so si z mačkom pomagali pri ruvanju štang, hmelj pa so nabirali v košare. Predstavljeni so tudi pomembni možje, ki so povezani z razvojem hmeljarstva. Sodobno hmeljarstvo se je v Savinjski dolini začelo v drugi polovici 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler. Ogledamo si tudi film o postavljanju hmeljevk in obiranje hmelja kot je to potekalo nekoč.
V tretjem nadstropju so predstavljene aparature, ki so jih včasih, nekatere pa še vedno, uporabljali za najrazličnejše analize hmelja in piva, kar je povezano s sosednjim Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Nadstropje nižje spoznamo razne hmeljarske šege in običaje. Ogledamo si lahko tudi različna nekdanja hmeljarska orodja in pripomočke.
Še eno nadstropje nižje spoznamo pobližje pivovarstvo. Razstavljeni so številni keramični vrčki, kozarci in steklenice piva. Zanimiva je med drugim tudi razstava steklenic in pločevink Laškega piva iz različnih obdobij.

Poznamo Simona Kukca?
V sklopu muzeja se nahaja razstava z naslovom Zgodba o uspehu Simona Kukca (1838 – 1910), ki ga Laščani imajo za očeta laškega piva. V svojem času je varil različne vrste piva, med drugimi ležaka, termalno pivo, porterja, marčno in bavarsko pivo. Pivovarni Simona Kukca sta prijeli številna priznanja doma in v tujini. Kukčevo pivo se je zelo dobro prodajalo po celotnem slovenskem prostoru, pili pa so ga celo v Egiptu in Indiji.
Za razvoj hmeljarstva in pivovarstva v Spodnji Savinjski dolini so zaslužni številni domačini, med drugimi tudi hmeljar, gospodarstvenik in politik Fran Roblek, ki je zaslužen za tehnološki razvoj hmeljarstva. Bil je prvi hmeljar, ki se je dolga leta resno ukvarjal s selekcijo hmelja. Svoje znanje je prenašal tudi na druge hmeljarje. Zanimivo je, da je njegova sušilnica veljala za najboljšo v takratni banovini.

Čokolada s hmeljem?
Ekomuzej si lahko ogledamo individualno ali vodeno. V muzejski trgovinici lahko kupimo kakšen spominek, pivo in razne izdelke z dodatkom hmelja, med drugim tudi čokolado.
V degustacijski sobi lahko poskusimo kozarec hišnega piva Kukec, ki je varjeno po originalnem receptu ali pa pravo »obirovsko južino«, kot so jo jedli nekoč obiralci hmelja.

Zanimivo…
Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij in spominov.
Vodniki po muzeju obiskovalcem razložijo vse o hmelju, rastlini, ki spada v družino konopljevk.
V 100 litrih piva je v povprečju le okoli 300 g hmelja, a kljub temu je hmelj nepogrešljiva sestavina.
V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju, začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler.
Leta 1972 so se v slovenskih hmeljskih nasadih začele širiti prve, na Inštitutu vzgojene sorte: aurora, atlas, ahil in apolon.
Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno 2 do 3 odstotke svetovnega pridelka.
Najbolj razširjene sorte hmelja so savinjski golding, aurora in bobek.