Družinsko čolnarjenje po Kolpi

Letošnje poletne družinske počitnice smo začeli na Kolpi. In bilo je od vsega pozneje doživetega, tudi na morju, najbolj zanimivo. Ne pa tudi enostavno… Kopanje, čolnarjenje, supanje, ogledi, malo kolesarjenja in še kaj.

Pestra izbira kampov z zanimivo ponudbo na zavidljivi ravni
Najprej se je bilo potrebno odločiti kje bomo bivali. Tehtala sem med kampi, ki jih je ob srednjem in spodnjem toku Kolpe res veliko in rastejo kot gobe po dežju, in turističnimi kmetijami, ki med drugim ponujajo tudi spanje na senu. Za slednje smo se odločili, da preizkusimo raje kdaj drugje. Veliko kampov je nadstandarno opremljenih ter ponuja zanimive in domislene glamping hiše, ki so v Sloveniji vse večja manija, zato je prevladala ta odločitev.
Izbrali smo Kanu kamp Radenci in njihove štiriposteljne lesene hiške v sklopu Eko vasice Rinčica. Kamp je prijazen tudi do štirinožcev, zato nam je bilo kar malo žal, da je naš Beni ostal tokrat doma. Hišice nosijo imena po starih sortah hrušk, ki med drugim dajejo senco.
V kampu je bilo veliko družin in parov različnih starosti, ki so ob večerih posedali zunaj pred hišicami in kovali načrte o športnih aktivnostih. Zvečer je iz vseh strani dišalo po žaru in pečeni koruzi, kar daje tovrstnemu bivanju v naravi še poseben čar, saj si spečeš sam in včasih tudi zažgeš…

Kolpa je meka za čolnarjenje!

Čez dan kopanje in supanje
V bližini kampa smo se čez dan hladili v kopališču ob nekdanjem starem mlinu ob Kolpi. Sicer pa naj bi bilo ob reki Kolpi kar deset naravnih kopališč (Prelesje – Kot, Sodevci, Radenci, Damelj, Učakovci – Vinica, Adlešiči, Pobrežje – Fučkovci, Dragoši-Griblje, Podzemelj in Primostek), zato Kolpo nazivajo z najdaljša slovenska riviera. Nastala so ob kamnitih jezih, ki jih je bilo ob reki nekoč več kot 50 in so služila mlinom, žagam in kovačnicam.

Temperatura vode se lahko povzpne vse do 30 stopinj Celzija.  Ker sta bili dve noči malce »hladnejši«, je v času našega bivanja imela le malo nad 20 stopinj Celzija, ravno prav za osvežitev. Plaže ob Kolpi so travnate, senco pa nudijo številna drevesa.
V ceno bivanja je bila vključena brezplačna ura uporabe supa. Ker smo se nad njim navdušili, smo ga seveda uporabljali večkrat. Sicer pa je Kolpa za učenje supanja zelo primerna prav zaradi njenega počasnega toka.

Upoštevajte, da mlajši otroci sicer poprimejo za vesla, a za kratek čas! Veslati boste morali za dva! Vendar vas naj to ne odvrne od družinskega čolnarjenja, le morda krajšo progo izberite ali pa se ne ozirajte na predvideni čas. 

Prvo družinsko čolnarjenje je uspelo
Kolpa se mi je zdela primerna za prvič preizkusiti rafting oziroma čolnarjenje z otroci. V sode smo natlačili vse potrebno za enodnevno pustolovščino in se odpravili na zabavo z dvema čolnoma za dve osebi. Po pregledu ponudb sem ugotovila, da ponudniki ali ne dovoljujejo vožnje z otroki mlajšimi od 12 let ali pa so ti dovoljeni in celo zastonj. Po nekaj kilometrih mi je bilo kristalno jasno zakaj je tako. V našem primeru (dve osebi na čolnu, en odrasli in en otrok) je ena oseba krepko veslala za dve, otroci (9 in 12 let) pa so »pomagali« z dobro voljo in skrbeli za glasbeno spremljavo na 12 km dolgi poti kolikor smo premagovali…

Kopanje in piknik pa je trud za veslanje poplačan
Sicer pa je  čolnarjenje po Kolpi izredno lep način spoznavanja reke. Vmes se ponujajo čudoviti razgledi na svet ob reki. Brez postankov za piknik oziroma malico in seveda obvezno kopanje ne gre.
Kljub več garanju v primerjavi z dvema odraslima na čolnu, smo razdaljo premagali v solidnem (povprečnem) času. Prvi družinski spust po reki nam je ostal v zelo lepem spominu. Otroci so sodelovali pri spuščanju čez brzice oziroma tovorjenju čolna čez njih in spoznavali kosanje z naravo. Po Kolpi smo se odpravili še na dvotedensko dopustovanje ob morju, vendar nam je vsem Kolpa ostala najbolj v spominu.
Še bomo to ponovili!!

Zanimivosti o reki Kolpi
Reka Kolpa je obmejna reka med Slovenijo in Hrvaško, ki izvira na hrvaški strani pod Risnjakom v Gorskem kotarju na Hrvaškem, v približno 80 metrov globokem kraškem izviru. Nato teče najprej proti severu in 118 km daleč po slovensko-hrvaški meji, večinoma po ozki, gozdnati dolini. Vzhodno od Preloke zavije proti severu, teče po vzhodnem robu Bele krajine, pri Metliki ponovno zavije proti vzhodu, teče skozi nizko gričevje mimo Karlovca in se malo pod Siskom izlije v Savo.
Velja za eno najčistejših in najtoplejših evropskih rek, saj se ponekod poleti segreje tudi do 30 stopinj Celzija. Nekateri jo imenujejo kar najdaljša slovenska obala, saj je tu mogoče najti naravna kopališča po vsem toku.
Reka Kolpa in njeni pritoki so bili zlasti v zgornjem toku nekoč zelo pomemben vir energije, saj je v obdobju od okoli 1880 do 1980 na njih delovalo kar 192 obratov na vodni pogon: mlinov (147), žag (39) in drugih obratov (kovačnice). Vodni obrati so začeli propadati kmalu po prvi svetovni vojni. Danes so skoraj vsi vodni obrati utihnili. Večina jih je prepuščena propadanju, le nekatere so lastniki preuredili v vikende, dva sta zavarovana kot kulturna spomenika lokalnega pomena (mlin v Bregu pri Sinjem Vrhu ter Kuzmin mlin in žaga v Pobrežju), ki občasno še vedno delujeta.
Na spodnjem toku Kolpe je bil v 18. in 19. stoletju pomemben tudi ladijski promet. Ladje so prevažale žito, les in gradbeni material. Z izgradnjo železniških prog je plovba po Kolpi zamrla.
Še nekaj let nazaj je bila dolina Kolpe samotna in redko poseljena, k njej so zahajali le ribiči in ljubitelji narave. Danes srečamo ob Kolpi v poletnih mesecih številne obiskovalce, ki ob njej preživljajo večdnevne počitnice. Zelo pomemben je tudi športni ribolov.
Reka Kolpa z bližnjimi območji in precejšnjim južnim delom Bele krajine je od leta 1998 vključena v Krajinski park Kolpa, od leta 2006 pa je zavarovano območje na državnem nivoju.