Po Kolesarski poti Jureta Robiča iz Mojstrane do Rateč

Ena izmed najlepših kolesarskih poti pri nas vodi iz Mojstrane (pravzaprav že iz Jesenic) do Rateč, veliko kolesarjev pa se poda še naprej v Italijo, do Belopeških jezer ali celo Trbiža. Ker ni preveč zahtevna, dolžino pa si lahko določite sami, je primerna tudi za družine z otroki, ki smo jih ob poti srečali res veliko.

Po nekdanji železniški progi
Kolesarska pot ima oznako D-2, uradno pa se imenuje  Kolesarska pot Jureta Robiča. Speljana je po nekdanji železniški progi, ki so jo ukinili leta 1966. Od Jesenic do Rateč je dolga ca. 28 km. Lahko jo skrajšate ali podaljšate v Italijo, proti Belopeškim jezerom ali Trbižu.
Ob poti se nam ponujajo krasni razgledi na okoške vrhove. Vmes prečkamo več nekdanjih prenovljenih nekdanjih železniških mostov. Ob poti je več lepo urejenih počivališč, ki vabijo k počitku in okrepčilu. Pot je zelo dobro označena in poteka ločeno od ceste.

Kaj si ob Kolesarski poti Jureta Robiča lahko ogledamo?

Zanimiva vas MOJSTRANA s planinskim muzejem
Mojstrana je tipična alpska vas, katere nastanek je povezan s fužinarstvom. Konec 14. stoletja so v bližini kopali in talili železovo rudo. Prvič se vas omenja konec 16. stoletja, ime pa je dobila po številnih mojstrih, ki so v vasi delovali. Od tod izvira več slovenskih vrhunskih športnikov: smučarska skakalca Janez Polda in Marjan Pečar, alpska smučarja Alenka Dovžan in Jure Košir ter športna plezalka Martina Čufar. V vasi je bilo rojenih kar 18 olimpijcev.
Iz Mojstrane vodijo poti v osrčje Triglavskega narodnega parka, zato je Mojstrana pomembno izhodišče za planinske ture v Julijske Alpe in pohode v alpske doline Vrata, Krmo in Kot.
Zanimivosti v Mojstrani: cerkev sv. Klemena, Slovenski planinski muzej in nekaj zanimivih avtohtonih alpskih hiš.

Čez cesto še skok v DOVJE
Na drugi strani glavne ceste se nahaja še ena zanimiva gorenjska vas – Dovje, ki je dobila ime po dolgih njivah, ki so jih v terasah pod vasjo skozi stoletja oblikovali marljivi domačini. Prvič se posest Dovje omenja v začetku 12. stoletja, ko sta škof Konrad II in grof Alberik dovško posest podarila freisinškim škofom. Vas je ohranila kmečko tradicijo in mnoge alpske značilnosti, kot npr. polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše, čopasta streha.
Zanimivosti v Dovju: obnovljena kovačnica (zdaj gostilna Pr’ Katr), v središču vasi se nahaja čebelnjak z lepimi panjskimi končnicami, cerkev sv. Mihaela in pokopališče, kjer počivajo mnogi, ki so izgubili življenje v Julijcih, spomenik Jakobu Aljažu.
Več o Dovju preberite tukaj: http://www.pisanezgodbe.si/dovje-gorenjska-vas-prezeta-s-planinstvom/

KRANJSKA GORA, pomembno turistično in zimskošportno središče
Ob Kolesarski poti Jureta Robiča se peljemo tudi skozi Kranjsko Goro, ki je nastala ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Postanek v simpatičnem središču kraja z veliko gostinske ponudbe in ponudbe športnih aktivnosti je skoraj nujen. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami, ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti.
Zanimivosti v Kranjski Gori: cerkev Device Marije Vnebovzete, 300 let stara Liznjekova domačija z etnografsko zbirko, spominska plošča Josipa Vandota  na njegovi rojstni hiši (pisatelj, avtor priljubljenih zgodb o Kekcu). 

Smaragdno JEZERO JASNA v okolici Kranjske Gore
Jezero Jasna se nahaja pred začetkom prvih zavojev ceste na Vršič. V bistvu gre za  dvoje povezanih umetnih jezer ob sotočju  Velike in Male Pišnice. Poleti je to zelo priljubljena točka za kopanje (čeprav je voda zelo mrzla, v poštev pride morda le kratkotrajno namakanje v njej!) in sončenje. Urejenih je več pomolov in razgledna ploščad. Obvezno je tudi spominsko fotografijo ob bronastem kozorogu.
Več o jezeru Jasna, Zelencih in Belopeških jezerih preberite na: http://www.pisanezgodbe.si/jezera-ob-slovensko-italijanski-meji-od-jasne-do-rabeljskega-jezera/

ZELENCI– izvir Save Dolinke
V okolici Podkorna se nahaja naravni rezervat Zelenci, ki so talni izvir Save Dolinke. Na skrajnem zahodnem delu močvirja se nahaja smaragdno zeleno jezero, iz katerega vrejo iz plasti jezerske krede, ki daje vodi značilno modrozeleno barvo, številni izredno čisti in hladni izviri. Zaradi barve je jezero z močvirjem dobilo ime Zelenci. Njihova stalna temperatura preko celega leta znaša približno 6° C in tudi pozimi ne zamrznejo. Po posebni leseni brvi se lahko sprehodimo ob jezeru in njegovi močvirnati okolici.

Zavijte do PLANICE in peš na vrh velikanke
Planica je ledeniška dolina, ki se razteza od Rateč  do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od tam naprej pa se dolina nadaljuje Tamar. Najbolj je seveda znana po smučarskih skakalnicah. Prva tekmovanja v smučarskih skokih oziroma poletih so tu potekala že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na Rožmanovi (1934) in kasneje Bloudkovi skakalnici je bilo postavljenih veliko svetovnih rekordov v dolžini smučarskih poletov, med drugim je bila leta 1936 prvič presežena znamka 100 metrov. Leta 1969 je sledila izgradnja letalnice bratov Gorišek, na kateri je bilo s postopnimi izboljšavami mogoče dosegati nove in nove rekordne daljave. Leta 1994 je bila tako prvič presežena še druga magična meja – 200 metrov. Planica gosti tradicionalno finale sezone svetovnega pokala.
Do vrha velikanke se lahko ob doplačilu zapeljete s sedežnico ali podate peš. V slednjem primeru morate premagati 1.192 stopnic… Po sestopu si oglejte še moderni Nordijski center.

Podaljšek do BELOPEŠKIH JEZER
Belopeška jezera (tudi Mangartska, Fužinska ali ali Klanška jezera, italijansko Laghi di Fusine) sestavljata v bistvu dve jezeri, ki ležita v Mangartski dolini, v bližini Trbiža, nedaleč od slovenske meje. Dolino na jugu omejuje gora Mangart, na vzhodu pa Ponce. Do leta 1918 sta jezeri ležali na Kranjskem. Sprehodimo se lahko okrog slikovitih jezer, poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo.