Sezona pobiranja kakija je na vrhuncu. Ko se peljemo proti Obali, natančneje Strunjanu, nas že pred Izolo vabijo smerokazi do manjših stojnic ob cesti, ki so bogato založene s kakijem. Tudi do nasadov, kjer domačini prodajajo te oranžne sadeže, so ob poti usmerjevalni smerokazi. Vendar je naš tokratni cilj sadež bolj spoznati in poskusiti kaj vse se iz njega da narediti. Zato smo obiskali Praznik kakija, ki ga je letos že 19-ič zapored organiziralo Turistično društvo Solinar iz Strunjana.
Hrana bogov, zlato jabolko
Kaki uspeva v subtropskem, mediteranskem in submediteranskem podnebju. Domovina kakija je osrednja Azija oziroma Kitajska, kjer se po pomembnosti uvršča takoj za jabolki in agrumi. V Sloveniji so najboljši pogoji za njegovo rast v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Goriških Brdih. Najbolj pa je po kakijih znana Strunjanska dolina, kjer je koncentriranih kar 30 % vseh nasadov kakija v Sloveniji.
Kaki vsebuje veliko vitaminov in mineralov, prehranskih vlaknin ter manjši delež beljakovin in maščob. Latinsko botanično ime zanj je sicer Diospyros, kar v prevodu pomeni hrana bogov.
Sladoled, pite, kreme, čokolade in še kaj
Praznik kakija poteka že 19. let pod okriljem Turističnega društva Solinar iz Strunjana, namen prireditve pa je promocija tega pri nas morda še vedno ne tako dobro poznanega sadeža, ki je vsestransko uporaben. V sklopu tridnevnega dogajanja so organizatorji pripravili strokovne delavnice o pridelavi, uporabi in sušenju, tekmovanje za največji strunjanski kaki in še veliko zanimivega.
Na prireditvi je bilo možno poskusiti in kupiti marmelade iz kakija, sladice, kruh, čokolade z dodatki svežega ali posušenega kakija, posušeni kaki, žganje, sokove, smutije, pite, kolače, buhtlje, omako in še kaj. Pred prireditvenim prostorom, ki se nahaja na parkirišču Term Krka, so domačini prodajali zabojčke kakija (ca. 7 evrov za trše kakije, ki še niso dozoreli oz. 8 evrov za že zrele, 5 kg).
Obisk prireditve je bil lepa priložnost za sprehod po Krajinskem parku Strunjan in ogled bližnjih solin.
