V vasi Križevci na Goričkem so po 15 letih znova obudili stari pustni običaj Borovo gostüvanje. V preteklosti so ga prirejale tiste vasi, kjer se v predpustnem času ali ženitvenih dneh (od sv. Treh kraljev do pustnega torka) ni nihče poročil. Ta pustni običaj je bil v preteklosti značilen predvsem za Ravensko in Dolinsko, slovensko Porabje na Madžarskem ter avstrijsko Gradiščansko in Štajersko.
Prvotni namen običaja je bil smešenje vseh neporočenih v vasi. Danes se ta pomen izgublja in običaj postaja vse bolj prireditev. Še vedno je ohranil prvotne vrednote in posebnosti. Vsa besedila, tako igrana, govorjena kot tudi brana, so še zmeraj v prekmurskem narečju. Pri organizaciji in izvedbi že mesece prej sodeluje cela vas.

Nastopajoči se zbrali že zjutraj pred vaško-gasilskim domom, kjer so iskali Borovnjak Andrašu nevesto. Sledil je odhod v gozd po bor, kjer je najbolj zanimiv in šaljiv del dogajanja. Bor je treba skrbno varovati, da jim fantje sosednjih vasi ne bi ukradli vrha, ki predstavlja nedolžnost in bi predstvljalo veliko sramoto. Bor so nato z mladoporočencema – Borovnjak Andrašem in Ščüfkovo Kato naložili na prikolico, neporočeni fantje in dekleta pa so ga (kazensko) vlekli v vas. Sledilo je »zdavanje« oziroma poroka.
Niso manjkali za prireditev značilni pustni liki, še posebej veliko je bilo raznih starih obrtnikov, med drugimi ciganice, sodnija, poklicni lopovi, vile, pop, gozdni liki in bohoc, merilci, cestarji, sekači, logarji in drugi. »Zdavanju« je sledila zabava z glasbo in plesom.