V porabski vasi Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva), kjer še vedno živi tudi nekaj Slovencev, si lahko ogledamo zanimivo muzejsko zbirko o Železni zavesi “Stražarji ob meji”, ki ponazarja življenje ob »železni« meji, kako so živeli mladi vojaki v času služenja vojaškega roka ter o neprehodni ločnici med ljudmi ob meji, s katero so bile pretrgane družinske in prijateljske vezi. Kot pravijo: v opomin, da do tega več ne bo prišlo.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v nekdanji kurilnici na železniški postaji Ljubljana Šiška na Parmovi 35 začel nastajati železniški muzej. Postopoma se je razvil v manjši a nazoren in celovit muzej. Danes Železniški muzej Slovenskih železnic skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1981 kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Prvotni zbiri vozil v rotundi, v osrednjem objektu nekdanje kurilnice, ki je razglašena za kulturni spomenik, so z leti dodajali nove zbirke. Danes lahko občudujemo čez 60 starih lokomotiv in več kot petdeset drugih vozil ter več tisoč muzealij iz drugih železniških področij.
V središču Ljubljane si lahko ogledamo zanimiv muzej, ki je povsem drugačen od običajnih, kjer se razstavljenih eksponatov ne sme dotikati in se jih lahko opazuje le z razdalje. Tukaj sta dovoljeni tako fotografiranje kot tudi dotikanje, slednje je pri nekaterih eksponatih celo nujno, da jih lahko razumemo. Posvečen je iluzijam. Na prijetnem enodnevnem izletu ali družinskem izletu lahko v muzeju iluzij preizkusite gravitacijsko sobo, spoznate holograme, iluzije, se sprehodite po neskončni disko sobi in skozi vortex predor, fotografirate v obrnjeni sobi, preizkusite optične iluzije in še kaj zanimivega.
V Tržiču si v sklopu Tržiškega muzeja lahko ogledamo več zanimivih muzejskih zbirk, ki pričajo o bogati obrtni zgodovini mesta. Kraj je nekoč veljal za najpomembnejše čevljarsko središče v Sloveniji, na kar danes spominja posebna zbirka posvečena čevljarstvu in obuvanju.
Na Stari Gori, ki je znana po mlinu na veter, se nahaja v nekdanji stari šoli zanimiva etnološka zbirka starega kmečkega in obrtniškega orodja.Marsikateri starejši obiskovalec se z nostalgijo spominja časov, ko je morda tudi sam uporabljal tovrstno orodje, mladi pa se čudijo, le kaj so s tem nekoč delali.
Marijan Babič iz Križnega Vrha v občini Slovenska Bistrica se spominja svojega otroštva, ko je mama Valerija skrbno čuvala svoj šivalni stroj, saj je družino s šivanjem preživljala. Takrat se mu ni smel približati, ker je družini pomenil pravo bogastvo. Po smrti matere ga seveda ni mogel zavreči, ampak se je odločil, da bo začel šivalne stroje zbirati. Njegova zbirka danes šteje več kot 270 eksponatov in iz dneva v dan narašča.
Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se do danes ohranili le dve, v Sečovljah in Strunjanu. Življenje in naporno delo solinarjev lahko pobližje spoznamo v sklopu Krajinskega parka Sečoveljske soline.
V Žalcu, središču slovenskega hmeljarstva, so pred desetletjem uredili v nekdanji sušilnici hmelja zanimiv muzej posvečen hmeljarstvu in pivovarstvu. Interaktivni muzej pripoveduje zgodbo Spodnje Savinjske doline imenovane tudi Dolina zelenega zlata, kjer tradicija hmeljarstva in pivovarstva živi že od leta 1876. V njem spoznamo med drugim orodja za pridelavo in obdelavo hmelja, oblačila in običaje hmeljarjev, pripomočke za izdelavo piva, hmeljarske izdelke ter znane pivovarje.
Slovenci se radi in množično udejstvujemo v različnih športnih aktivnostih. Nekatere športne prireditve so postale že pravi nacionalni praznik. Včlanjeni smo v vse pomembnejše evropske in svetovne športne organizacije in inštitucije. V Ljubljani si lahko ogledamo posebno muzejsko zbirko posvečeno zgodovini slovenskega športa. Najbolj smo prepoznavni v zimskih športih, smo pa vedno dosegali odmevne rezultate tudi v atletskih in drugih športnih disciplinah. O vsem tem pričajo razstavljeni eksponati Muzeja športa.