Planina Igman nad Sarajevom

Igman je planina nad Sarajevom, ki je iz zgodovine znana po »igmanskem maršu« in vojni mošeji,  s področja športa pa po opuščenih olimpijskih skakalnicah. 

Planina Igman
Igman je gorska planota v okolici Sarajeva.  Najvišja točka je Črni vrh (1.510 m n.v.). Večino ga pokriva mešani gozd in pašniki. Tod je bila zabeležena najnižja temperatura v regiji, −43 °C.  Med obleganjem Sarajeva v letih 1992–1995 je bil prizorišče obsežnih spopadov, na nekaterih območjih, zlasti v okolici nekdanjih frontnih linij, še obstaja nevarnost min, zato se je priporočljivo gibati po ustaljenih poteh. Danes je priljubljena destinacija za gorsko kolesarjenje, pohodništvo in smučanje.

Igmanski marš
Območje je imelo velik vojaški pomen v bojih med drugo svetovno vojno, med  partizani in nemškimi okupacijskimi silami. Med operacijo »Südost Kroatien«, ki je bila povezana s t.i. drugo sovražnikovo ofenzivo januarja 1942, je partizanska 1. proletarska brigada, ki jo je zasledovala nemška 342. pehotna divizija, prečkal Igman v t.i. »igmanskem maršu«. Pri temperaturah, ki so dosegle tudi do −32 °C, je 172 partizanov utrpelo hude podhladitve, šest jih je celo umrlo. Ko so se približali nemško – italijanski demarkacijski črti južno od Sarajeva, so se partizani uspeli infiltrirati skozi šibek italijanski kordon. Na Velikem polju stoji spomenik v spomin na partizanski boj na tem območju.

Hudi boji med državljansko vojno
Med obleganjem Sarajeva v 90-ih letih prejšnjega stoletja je Igman postal del tamponske cone med vojskujočimi se bosansko vlado in vojsko Republike Srbske.  Območje okrog olimpijskih skakalnic je bilo med državljansko vojno žrtev hudih spopadov in uporabljeno tudi za usmrtitve s strani Vojske Republike Bosne in Hercegovine.   

ZOI ’84
Med Zimskimi olimpijskimi igrami leta 1984 je bil Igman poleg Jahorine in Bjelašnice prizorišče tekmovanja v alpskih in nordijskih športih. Igman je gostil predvsem nordijske discipline, Olimpijske skakalnice na Malem polju so bile prizorišče skakalnih tekem in skakalnega dela nordijske kombinacije. Veliko polje je medtem gostilo biatlonski, smučarski in tekaški del nordijske kombinacije.
V pripravah na igre je bila čez Igmansko planoto zgrajena cesta, ki povezuje Sarajevo skozi Hadžiće do prizorišč Malo Polje, Veliko Polje in Babin Dol. Na Igmanu so bili v tem času zgrajeni številni objekti, a so bili v času spopadov 1992-1995 uničeni. 

Olimpijske skakalnice
Igmanske olimpijske skakalnice, znane tudi kot Malo polje, so nedelujoča smučarska skakalnica. Sestavljene so iz velikega hriba z gradbeno točko (K-točka) 112 metrov in običajnega hriba s K-točko 90 metrov. Gradnja se je začela leta 1980, prizorišče pa je bilo odprto leta 1982, da bi gostilo smučarske skoke in nordijsko kombinacijo na zimskih olimpijskih igrah leta 1984. Na veliki tekmi je Finec Matti Nykänen z dolžino 116,0 m postavil pred 90.000 gledalci rekord.  Med obleganjem Sarajeva so tudi tod potekali boji in so bile uničene. Načrti za obnovo obstajajo, tudi investitorji, a se po besedah zaposlenih v bližnjem gostinske lokalu zatakne pri politiki…

Vojna mošeja na Igmanu – simbol vere in patriotizma
Na Igmanu se nahaja zanimiva vojna mošeja, ki je nastala v času agresije na Bosno in Hercegovino in zločinskega rušenja verskih objektov islamske skupnosti. Zgrajena je bila, ko so bile vse ostale porušene in požgane, zato je nekakšen mejnik in simbol vztrajnosti bošnjaškega naroda v svoji veri in kulturi. V napadih agresorskih enot junija in julija 1993 so bile vse stavbe na Bjelašnici in Igmanu porušene in požgane. Bošnjaki – muslimani, pripadniki enot Armije RBiH, ki so pokrivale igmansko bojišče, so izrazili potrebo po prostoru za opravljanje svojih verskih dolžnosti. Nastala je džamija po načrtu Osmana Smječanina, prva medvojna džamija v Bosni in Hercegovini. Gradili so jo pozimi, v razmerah težkega premikanja zaradi snežnih zametov. S sklepom vlade Kantona Sarajevo iz septembra 2011 je vojna džamija na Igmanu prešla pod upravljanje in zaščito Memorialnega fonda. S spremljajočimi objekti je postala prostor spomina, prostor za druženje, delavnice, seminarje, tečaje in druge družbeno koristne dejavnosti. V njenem kompleksu je predvidena izgradnja galerije, prostor stalne razstave fotografij porušenih verskih objektov.
Do mošeje vodi dobra makadamska pot. Ob poti so ves opozorila, da se je priporočljivo gibati v skupinah in po ustaljenih poteh, saj je tod območje medvedov. V bližini mošeje se nahaja planinski dom, ki ga v času našega obiska ni bil odprt.

Vrelo Bosne
Ob vznožju gore, blizu Ilidže, se nahajajo izviri reke Bosne – Vrelo Bosne. To območje je eno najbolj priljubljenih rekreacijskih območij Sarajeva in eden njegovih najpomembnejših virov pitne vode. V bližini leži ena od znamenitih rezidenčnih vil maršala Tita -Stojčevac, ki je danes popolnoma uničena.